KO NASTANE KONFLIKT, SE PREBUDI NAŠ "NOTRANJI OTROK"

Ko imamo konflikt, je najlažje obtožiti drugega. Ta druga oseba nima pojma, ne ve, ta oseba je vse narobe naredila,saj nas je prizadela. "Pravila" čustvene rasti pa so drugačna. 

Ko te nekaj zmoti ali zaboli, je največkrat to naš problem in ne od drugega. Znotraj nas se nekaj aktivira, kar povzroči nelagodje. Naš "notranji otrok" želi pozornost, čas, ljubezen, lepe besede in ker tega ne dobi, je užaljen, prizadet ter slabe volje. V kolikor prepoznamo ta del, se lahko korigiramo ter na zdrav način rešimo problem. 

KO SMO PRISOTNI - V SEDANJOSTI

Ko pride poletje, si vsi želimo, da traja. Pa naredimo kaj v tej smeri, da bi res trajal? Če smo prisotni in se zavedamo sedanjosti, trenutek traja kar precej dolgo časa. Najbrž vsi poznamo rek, ko lahko minuta traja večnost, če čakamo v vrsti na stranišče, ali pa mine v sekundi, ko moramo zjutraj vstati. 

Biti prisotni je vaja, ki pomeni, da čutimo svoje telo, zavemo se  dihanja, skozi nos začutimo hladen zrak, ki ga vdihavamo, zaznamo premikanje trebušne predpone, če sedimo, zaznamo stol, oblačila, pod petami čutimo tla, slišimo zvok okoli nas, zaslišimo ptičje petje, soseda, ki govori, avto, ki se pelje mimo. To je trenutek sedanjosti. Prisotnost lahko vadimo kjerkoli in kadarkoli.

ARHETIPI ALI PODOSEBNOSTI POSAMEZNIKA

Ali zaznamo sebe, ko se pred prijateljem obnašamo drugače kot pred partnerjem, ali ko se pred avtoriteto obnašamo drugače kot doma sproščeni? Opazimo se, kako spremenimo način govora, ton glasu, mimiko, izraz na obrazu, povemo kaj mislimo, ali prikrivamo, se poveličujemo, ali pa smo v le v žrtvi. Vse to prihaja iz otroštva, kjer smo kot majhen otrok "morali" preživeti, ter tako oblikovali varovalo ali "protektorje", ki so nam pomagali čim lažje shajati v dani situaciji. 

Ko odrastemo, vsa ta varovala še vedno uporabljamo, nekatere manj, nekatere več. Pričnejo nas ovirati v partnerstvu, v poslovnem svetu, v prijateljevanju. Ker smo odrasli, delujemo na drugačen način kot smo, ko smo bili majhni. Pri prepoznanju arhetipa previdno opazujemo ta del, ga sprejmemo, ter se nekje v tišini ali v naravi vprašajmo, kaj nam je manjkalo, da smo ga tako močno pričeli izražati. Lahko je to premalo pozornosti staršev, premalo nežnosti, premalo pogovarjanja kar nas je zanimalo, ali preveč kontroliranja, ali delamo pravilno ali napačno. Nežno se popravimo, ko opazimo ponavljajoče vzgibe ter vztrajajmo pri spremembi.

ODNOSI - VLOGA NARCISA IN VLOGA SO-ODVISNIKA

Odnosi so del vsakdana. Ker kemija v odnosu nenehno niha, se v psihologiji podrobneje razvija relacija med narcisom in so-odvisnikom. Narcis je osebnost, ki sebe daje na prvo mesto, poskrbi le zase, je egoistično naravnana. Poznamo prikritega in odkritega narcisa ter patološkega. So-odvisnik bo vse naredil za drugo osebo, tudi tisto, kar mu ni všeč. Oba izhajata iz istega jedra bolečine, manjka ljubezni. Vsak od njiju deluje zgolj zaradi pridobivanja ljubezni, torej narcis do sebe, prav tako odvisnik. 

Ko se moramo opredeliti, kdo smo, se največkrat opredelimo za napačnega. Torej, zelo natančno razdelamo naše delovanje, saj bomo le tako videli, kam sodimo. Ko se prepoznamo, lahko lažje ozavestimo svoje delovanje v odnosu, ga popravljamo in posledično izboljšamo odnos.