Kot že velikokrat rečeno, zahodni svet temelji na materializmu. Poznamo besedo dolgčas, se nato zaposlimo z zunanjo okolico, ki nam prinese momentalni nasmeh na obrazu, nato pa sreča usahne. Zakaj? Ker je pogojena. Ni prišla od znotraj, ampak od zunaj - od našega novega oblačila, kosa pohištva, knjige ali čokoladne torte.
Čeprav imamo zadovoljene skoraj vse materialne potrebe, se zasačimo, da čutimo v sebi praznino. Zelo radi imamo svoje prijatelje, starše, otroke. Kaj pa pomeni imeti rad sebe? Pri ljubezni do sebe odpadejo materialne stvari, in ostanejo le primarna čustva - sprejeti sebe takega kot si. Tečnega, slabo-voljnega, nepripravljenega vedno na odgovor, momlajočega, nenaspanega, jeznega, v strahu bivajočega, ljubosumnega in pa seveda ljubečega, nasmejanega in dobrovoljnega.
Ljubezen do sebe zajema naše slabe kot dobre lastnosti. Ko se začnemo zavedati tega dela, nastane krog sprejemanja. To smo mi, "kufer" z dobrimi in slabimi stvarmi. Za vajo vsako jutro naredimo objem sebi.
Razmislek: Sprejemanje je pot k ljubezni do sebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar