Kot majhni se upiramo na vse štiri ude in kobacamo, da se čim preje naučimo shoditi. V nas ostane upornik, ki nam pomaga pri razvoju. Vendar pa tega upornika prevečkrat uporabimo tudi tam, kjer ni potrebno. Začutimo, da moramo delovati drugače kot smo navajeni, pa vendar se upiramo in se obračamo stran od rasti. Upornik ne želi spremembe, upornik se upira novemu, nepoznanemu.
Kaj narediti v takem primeru? Pomembno je zavedanje. Ko smo tukaj in zdaj, smo povezani s svojim delovanjem oziroma z intuicijo, ki je za nas najboljša.
Razmislek: Zavedanje blaži napor.
Ni komentarjev:
Objavite komentar