Za neljubi dogodek zopet krivimo sodelavca, kako je neumen, se spomnimo na očeta in mamo, ki nam nista podala pravilnih navodil za življenje, tudi prijatelj je kriv, saj nam je ravno on svetoval pri tej zadevi. Osredotočeni smo na drugega, ga obsojamo in stresamo jezo nanj.
Na prvi pogled se počutimo dobro, saj je vsa pozornost v drugemu, in ne v nas. Menimo namreč, da smo vse naredili pravilno, le zakaj se nam dogajajo slabe stvari. Ko dalje vztrajamo v vlogi žrtve, v nas raste jeza, zmeda, smilimo se samemu sebi, mislimo, da smo za vse sami, vedno več imamo negativne energije. Na obrazu se opazi obupan izraz.
Največkrat lahko z odgovornostjo prekinemo vlogo žrtve. Odgovornost nastane iz naše odločitve. Ko smo se podali v neko zadevo, smo se mi sami odločili zanjo. Torej, nosimo odgovornost in vse dobre ter slabe posledice neke situacije. Ko se tega zavemo, odpadejo obtoževanja drugih in predvsem sebe.
Razmislek: Ko se odločimo za dejanje, preverimo našo zmožnost odgovornosti - ali bomo sposobni sprejeti tako dobre kot slabe posledice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar