Sami sebi smo najboljši in tudi najstrožji kritik. Pozitivna kritičnost je dobrodošla, ko nas opomni, da ne prestopamo osebnih mej drugih ljudi, ko želimo dobro opraviti svoje delo in se še bolj potrudimo, ko opazimo svoje slabe navade in jih pričnemo popravljati.
Veliko več pa je v nas negativne kritičnosti. Zelo znan nam je stavek, ko nam notranji glas potiho zabrusi: "Nisem dovolj dober!" ali pa: "Ni dovolj dobro narejeno." Začutimo rezko čustveno bolečino in sledimo temu glasu. Pričnemo se kriviti, da nismo dovolj vredni, da smo neumni, da nič nima smisla in da je vse brez veze.
Da se izvlečemo iz nenehnega boja z kritičnostjo, preverimo - ali smo se potrudili po svojih najboljših močeh in opravili zadano, ali smo poskrbeli zase in za zdrav način življenja. Ločimo med imaginarnostjo ter realnim življenjem.
Razmislek: Povežimo se s svojo notranjo lepoto; ta je tista, ki žari.
Ni komentarjev:
Objavite komentar