22. 4. 12

VIR PROBLEMA NAJDEMO V ČASU, KO SMO BILI ŠE MAJHNI

Ko razmišljamo o sebi, se zalotimo pri vprašanju: "Pa kaj hudiča se mi ta stvar nenehno ponavlja?" Če se malo globlje spustimo v problem, se znajdemo v naših otroških letih. Ko smo bili majhni, smo doživeli nek dogodek, po katerem se ravnamo od takrat naprej.

Ker so bili starši zaposleni z službo, smo bili prepuščeni sami sebi, niso si vzeli časa, da bi se z nami pogovarjali, kako nam je šlo v šoli, kakšne probleme imamo, kaj razmišljamo, kaj šele, da bi se pretirano zanimali za naše želje.

Vse to nezavedno dogajanje, je pustilo posledice v nas samih. Zaradi tega, se še vedno sprašujemo, kaj je naš prispevek v delu, kaj v partnerstvu in kaj vse smo sposobni ustvariti. Delno se stvari razvijajo skozi življenje, temelj našega pogleda pa se oblikuje, ko je človek še v "plenicah".

Ko opazimo problem v poklicnem ali zasebnem življenju, ga probajmo povezati z dogodkom iz otroštva, pa četudi je še tako nedolžno dejanje. To je v nas pustilo zaznamek bolečine, s katero še vedno hodimo po svetu. Dobili bomo uvid, ki nam bo prihranil marsikateri sivi las in posledično stres.

Razmislek: Še tako nesmiselno dejanje, ki se nam je zgodilo v mlajših letih, lahko pomenljivo nakazuje na zdajšnjo težavo. Z drugimi besedami - tudi pri načetemu kolačku se vedno vprašamo, kdo je to naredil.



Ni komentarjev:

Predstavljena objava

ŽIVLJENJSKA VIZIJA

Kaj bom, ko bom velik/a? Kot majhni sanjamo o viziji dela, ki ga bomo opravljali, ko bomo veliki. Pa se res zgodi tako, kot smo si preds...