Kot že velikokrat rečeno, zahodni svet temelji na materializmu. Ko nam je dolgčas, se odpravimo v shopping, kupimo malenkost ali dve, ki nam prinese za kakšen moment nasmeh na obraz, nato pa sreča usahne. Zakaj? Ker je pogojena. Ni prišla od znotraj, ampak od zunaj - od naše nove oblekice, kosa pohištva, kolesa ali čokoladnih muffinov.
In čeprav imamo zadovoljene skoraj vse materialne potrebe, se zasačimo, da čutimo v sebi praznino. Radi imamo svoje stanovanje, svoj avto, svojo skodelico, svojega partnerja, svoje starše in psička. Kaj pa radi imeti sebe? Pri ljubezni do sebe odpadejo materialne stvari, in ostanejo le primarna čustva.
Ljubezen do sebe zajema tudi naše šibkosti in strahove, jezen pogled in čudne misli ter naša sitna dejanja. Ko se začnemo zavedati tega dela, se krog sključi v popolnost. To smo mi, "kufer" z dobrimi in slabimi stvarmi. In v tem primeru ni izjem.
Razmislek: Človek je bil, je in bo bitje z šibkostmi in slabostmi ter dobrimi lastnostmi. Ko sprejmemo to, se krog ljubezni sključi v popolnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar