PRETIRAN ODKLOP ALI PRETIRANA VZKIPLJIVOST PREKRIVATA STRAH

Mama nam je bila vir ljubezni. Z dojenjem, pozornostjo, objemi in besedami nam je na svoj najboljši način izkazovala svojo predanost. Ker pa ima vsak posameznik tako dobre in kot slabe lastnosti, s svojim ravnanjem različno vpliva na drugega.

 

Prenekateri starši so deloholiki in so pretirano vpeti v različne dejavnosti, katere zahtevajo njihov čas in energijo ali pa so tudi sami čustveno "podhranjeni". Ko otrok začuti, da mu primanjkuje ljubezni, se prične izgubljati v imaginarnem svetu fantazij, saj mu daje občutek varnosti ali pa postane hiperaktiven, kričeč in težaven ter tako na nezaveden način išče pozornost.

 

Shizoidna in psihopatska struktura na emocionalni ravni zakrivata strah pred izgubo ljubezni in topline ter nepovezanostjo z ljubljeno osebo. Z ljubeznijo do sebe si zapolnimo manko ter se namenimo hvaležnost, prijazno besedo, šopek cvetlic, edinstveno čokolado s piransko soljo ali pozitivno afirmacijo.

 

Razmislek: Manko ljubezni zapolnimo z ljubeznijo do sebe.

 

 

 

KO SE NE PREMAKNEMO, V OZADJU TIČI PREPRIČANJE

Življenjski pretok nam sproti prinaša osebe in dogodke, s katerimi se soočamo ter tako kreiramo svoje poslanstvo. Ko začutimo pravo osebo, pogovor steče; ko dokončamo projekt, žarimo od zadovoljstva. Vendar pa ni vedno vse tako "gladko".

 

Sogovornika v mislih tolčemo s kladivom, saj nam njegovo razmišljanje ni všeč in znotraj sebe začutimo rezko bolečino odboja. V kolikor pa poslušamo z sočutjem ter nimamo konfliktnega nagiba, imamo znotraj sebe zadeve razčiščene. Ko nam zunanja okolica povzroča čustveno bolečino, ni problem v drugemu, problem je v nas.

 

Na nezavedni ravni nosimo prepričanje, največkrat iz otroštva, ko smo si ob ponavljajočem bolečem vzorcu ustvarili obrambni zid oz. masko, s katero smo si zavarovali svoje emocije. To se je vzpostavilo kot naravno varovalo, dokler nas ne začne prepričanje ovirati na kariernem ali zasebnem področju.

Razmislek: Nezavedno prepričanje premaguje večino težav in če nam uspeva, je pozitivno.

 

SISTEM NAS UČI NA PAMET PONAVLJATI, NE RAZMIŠLJATI S SVOJO GLAVO

 

Šolski sistem je povečini dodelan tako, da ponuja izdelano teorijo in rešitve, po katerih se naučimo ter preko testiranja ponovimo celotno zadevo. Možganske funkcije trenirajo le spominski del, iznajdljivost in kreacija idej pa ostajata na isti stopnji razvoja. Znanje postane zaprt okvir, kar pa v osnovi ni.

 

Vedno več se kaže želja po "biti edinstven", tako na osebnostnem področju kot industrijskem ter raziskovalnem. Tehnološki svet se zelo hitro širi. Ljudem je preko spleta ponujeno veliko možnosti za samorazvoj in poslovne priložnosti. Vzajemno lahko pomaga, saj posamezniku poda svobodno možnost kreiranja, biti individum in čutiti svobodo.

 

Številni izumi in iznajdbe so kreacije nenehnega truda in izmišljevanja imaginarnih idej. Če bi nenehno sloneli na istih konceptih in teorijah, ne bi bilo razvoja. Nadgrajevanje in dopolnjevanje  naučenega naredi premik v zavesti in v podzavesti. Odpre se nova dimenzija.

 

Razmislek: Dodati svoj "puzzle" je neprecenljivo.

 

OHRANIMO SVOJO OSEBNO MEJO

Človeško bitje objema osebna meja oz. energetski ovoj, ki se imenuje avra. Ko se povežemo z drugimi, začutimo njihovo dobro ali slabo energetsko stanje. Velikokrat se pojavljajo vdori v naše energetsko polje, ki so nezavedni. Ker nismo več povezani z seboj, pričnemo z drugačnim delovanjem od našega.

 

Ko smo povezani z seboj, ostanemo pri svojem mnenju, četudi drugemu ni po volji, si ne nadevamo mask in ne kažemo prijazen obraz, če tako ne čutimo.

 

Zdravo mejo si lahko pomagamo obdržati na primer z metodo vizualiziranja zlate svetlobe, ki je en meter okoli telesa ali z vizualizacijo močnega ščita, ki pokritje sprednji del telesa.

 

Razmislek: Z postavljanjem mej ohranimo osebno pristnost.