Velikokrat se opazimo, da se jezimo in nismo zadovoljni s svojimi rezultati ter dejanji. Za seboj puščamo sledi življenja, kreacije, vse sorte misli, dokončane kot nedokončane projekte, globoko v sebi pa začutimo, da ni vse tako kot bi moralo biti. Nismo izpopolnjeni. Nismo mi, ampak je namesto nas, nekdo drug.
Naslanjamo se na drugega ter se le predajamo trenutkom, ki pridejo naproti nas, s tem pa mislimo, da se prepuščamo toku življenja in ne ukrepamo po svoje, saj bi drugače začutili,da delamo nekaj na silo. Znotraj nas se zapletemo v cikel vzorca, ki nas namreč potegne nazaj v staro rutino, nedelovanje, v nekaj znanega, namesto, da bi šli udarno po novi poti naprej, katero si tako želimo prehoditi.
Ko si določimo konkreten cilj, ki je odvisen le od nas, in ga uresničimo, ta postane v nezavednem delu ozaveščen. Alarm, ki se pojavi v občutenju, intuitivno pove, da se nekaj spreminja, in takrat se opozorimo, da je tako dobro.
Razmislek: Stare navade prekalimo v nove navade z lastnim delovanjem.
