KAKO RAZUMEMO IN ZAČUTIMO SPOŠTOVANJE / HOW WE UNDERSTAND AND FEEL RESPECT

S komer koli smo v odnosu, se oblikuje nekakšna vez. Ta vez ima lahko močnejše ali pa šibkejše temelje. Pomembno je zaupanje, odprta komunikacija in spoštovanje. Slednje pomeni, da delujemo sočutno. To zelo nadzorno prikaže pregovor, ki pravi: "Ne stori drugemu nič takega, kar ne želiš, da bi bilo storjeno tebi."

Spoštovanje ni maska, kjer navzven kažemo nasmejan obraz ter lepo govorimo, znotraj sebe pa "bentimo" in se jezimo. Spoštovanje začutimo šele, ko se odločimo, da delujemo iz srca. Pomagajmo si s prisotnostjo v tem trenutku, kjer začutimo vdih in izdih, nato pa se lahko povežemo s sočutjem. 

Lahko naredimo vajo, kjer na list papirja narišemo dva srca, ter med njima potegnemo črto. Na spodnjem srcu napišemo svoje ime, na zgornjem pa napišemo lastnosti, ki si jih želimo v odnosu, to so spoštovanje, dobra komunikacija, objem ter na to damo svečko na črto in jo prižgemo. Nato se umirimo, gledamo sliko in znotraj nas začutimo pretok energije spoštovanja do druge osebe.

Razmislek: #spoštovanje #spoštovanjevodnosu #prisotnost #vdihinizdih #vajazaspoštovanje

In the relationship we formed different kind of bonds. This bonds can have strong or weak fundamentals. It is important to trust, have open communication and respect other person. Respect means that we act compassionately. Furthermore, we knew the proverb: "Do not do anything to anyone that you do not want to be done to you".

Respect is not a mask, where we smile and talk nice, but within ourselfs we argue with other person.We feel respect when we decide to act more from the our heart. We could help to ourselfs with presence at this moment, we feel breath in and out, and than we could be connected with compassion.

We could do an exercise, where we draw 2 hearts on the sheet of paper and draw the line between them. At the bottom we put out name on, on the up one we write characteristics that we want in a relationship: respect, good communication, hugs.. We put a candle on the line and make short break-we watch to the drawing and feel energy of respect to other person.

Reflection: #respect #respectinrelationship #present #breathinbreathout #exerciseforrespect

ALI SE ZNAMO OPRAVIČITI?

Del človeške narave so napake. V kolikor se storjene napake zavedamo, se lahko korigiramo. To pomeni, da napake ne bomo več ponavljali, oz. če že, bo ta v manjši meri. Pomembno je, da nismo površinski, temveč, da pogledamo globlje v napako. Npr. če v odnosu prizadenemo osebo, se vprašajmo, zakaj je do tega prišlo, ter zakaj nas je nekaj tako prizadelo. Bodimo iskreni do sebe in nato do človeka, ki se mu opravičimo. V kolikor je opravičilo pristno, bo druga oseba to sprejela.  Modreci pravijo, da brez napak ne moreš rasti. Napaka je idealna priložnost za našo rast. Pomaga nam videti našo senčno stran ter jo ozavestiti, in nato pozdraviti.

Razmislek: #iskrenoopravičilo #opravičilopriložnostzarast #napakapriložnostzarast #napakapriznatisijo #videtisenčnestrani

KAJ POMENI ŽIVETI S TOKOM ŽIVLJENJA

V sklopu dogodkov se lahko zalotimo, da se upiramo toku življenja, kar pomeni na primer da se nenehno prepiramo, ali smo slabovoljni,.. nenehno razmišljamo zakaj se nam življenje odvija v drugo smer, kot smo ga načrtovali ter pri tem v sebi besnimo ter se jezimo. Nikakor ne najdemo notranjega miru, ves čas nas nekaj moti. 

Človek ima v svoji naravi, da si zastavi cilje ter vizijo in temu tudi sledi, hkrati pa je pomembno, da čuti tok življenja. Ko mu uspe narediti to povezavo, lažje sprejema nepredvideno. Pomembno je, da se ne ustavimo ter da še naprej delujemo proaktivno.  

Razmislek: #gowitheflow #cycleoflife #proactive #vision #goals #unexpectedthingshappendinlife

KO NASTANE KONFLIKT, SE PREBUDI NAŠ "NOTRANJI OTROK"

Ko imamo konflikt, je najlažje obtožiti drugega. Ta druga oseba nima pojma, ne ve, ta oseba je vse narobe naredila,saj nas je prizadela. "Pravila" čustvene rasti pa so drugačna. 

Ko te nekaj zmoti ali zaboli, je največkrat to naš problem in ne od drugega. Znotraj nas se nekaj aktivira, kar povzroči nelagodje. Naš "notranji otrok" želi pozornost, čas, ljubezen, lepe besede in ker tega ne dobi, je užaljen, prizadet ter slabe volje. V kolikor prepoznamo ta del, se lahko korigiramo ter na zdrav način rešimo problem. 

KO SMO PRISOTNI - V SEDANJOSTI

Ko pride poletje, si vsi želimo, da traja. Pa naredimo kaj v tej smeri, da bi res trajal? Če smo prisotni in se zavedamo sedanjosti, trenutek traja kar precej dolgo časa. Najbrž vsi poznamo rek, ko lahko minuta traja večnost, če čakamo v vrsti na stranišče, ali pa mine v sekundi, ko moramo zjutraj vstati. 

Biti prisotni je vaja, ki pomeni, da čutimo svoje telo, zavemo se  dihanja, skozi nos začutimo hladen zrak, ki ga vdihavamo, zaznamo premikanje trebušne predpone, če sedimo, zaznamo stol, oblačila, pod petami čutimo tla, slišimo zvok okoli nas, zaslišimo ptičje petje, soseda, ki govori, avto, ki se pelje mimo. To je trenutek sedanjosti. Prisotnost lahko vadimo kjerkoli in kadarkoli.

ARHETIPI ALI PODOSEBNOSTI POSAMEZNIKA

Ali zaznamo sebe, ko se pred prijateljem obnašamo drugače kot pred partnerjem, ali ko se pred avtoriteto obnašamo drugače kot doma sproščeni? Opazimo se, kako spremenimo način govora, ton glasu, mimiko, izraz na obrazu, povemo kaj mislimo, ali prikrivamo, se poveličujemo, ali pa smo v le v žrtvi. Vse to prihaja iz otroštva, kjer smo kot majhen otrok "morali" preživeti, ter tako oblikovali varovalo ali "protektorje", ki so nam pomagali čim lažje shajati v dani situaciji. 

Ko odrastemo, vsa ta varovala še vedno uporabljamo, nekatere manj, nekatere več. Pričnejo nas ovirati v partnerstvu, v poslovnem svetu, v prijateljevanju. Ker smo odrasli, delujemo na drugačen način kot smo, ko smo bili majhni. Pri prepoznanju arhetipa previdno opazujemo ta del, ga sprejmemo, ter se nekje v tišini ali v naravi vprašajmo, kaj nam je manjkalo, da smo ga tako močno pričeli izražati. Lahko je to premalo pozornosti staršev, premalo nežnosti, premalo pogovarjanja kar nas je zanimalo, ali preveč kontroliranja, ali delamo pravilno ali napačno. Nežno se popravimo, ko opazimo ponavljajoče vzgibe ter vztrajajmo pri spremembi.

ODNOSI - VLOGA NARCISA IN VLOGA SO-ODVISNIKA

Odnosi so del vsakdana. Ker kemija v odnosu nenehno niha, se v psihologiji podrobneje razvija relacija med narcisom in so-odvisnikom. Narcis je osebnost, ki sebe daje na prvo mesto, poskrbi le zase, je egoistično naravnana. Poznamo prikritega in odkritega narcisa ter patološkega. So-odvisnik bo vse naredil za drugo osebo, tudi tisto, kar mu ni všeč. Oba izhajata iz istega jedra bolečine, manjka ljubezni. Vsak od njiju deluje zgolj zaradi pridobivanja ljubezni, torej narcis do sebe, prav tako odvisnik. 

Ko se moramo opredeliti, kdo smo, se največkrat opredelimo za napačnega. Torej, zelo natančno razdelamo naše delovanje, saj bomo le tako videli, kam sodimo. Ko se prepoznamo, lahko lažje ozavestimo svoje delovanje v odnosu, ga popravljamo in posledično izboljšamo odnos.

ODNOS DO DRUGIH JE IDENTIČEN ODNOSU DO SEBE

Odnosi, odnosi, odnosi..kamor se obrnemo, se soočamo z odnosi ter njihovimi reakcijami. Nekateri odnosi so nam ljubi, nekateri manj ali pa jih sovražimo. Na podlagi tega se temu primerno obnašamo do drugega. Pri najbližjih še najbolj občutimo tisto, kar nas zares moti in ko imamo slab dan, jih največkrat obtožimo za vse, kar nam gre na živce. Pa se kdaj vprašamo o mehanizmu, ki deluje v ozadju tega?

Vsak posameznik ima svoje pomanjkljivosti, ki se jih nerad zaveda. Če ne preje, se le te najpristneje pokažejo v odnosu. Torej, nanje te opomni partner, najboljši prijatelj, starš, sodelavec, kar te največkrat zmoti in zaboli, saj pritisne na tvojo bolečino. V kolikor imamo visoko zavedanje, lahko delamo s to bolečino ter jo zdravimo.

Kakšen odnos pa imamo mi do drugih? Ali sprejemamo ter poslušamo, ali žalimo ter se posmehujemo? Največkrat se pokaže, da je tisto, kar nas zmoti pri sočloveku, tudi naša pomanjkljivost, s katero se ne želimo soočiti, ali pa z njo spretno manipuliramo, da ostane prikrita očem drugim. Torej, ko zaničujemo drugega, s tem zaničujemo sebe. 

Razmislek: V odnosu z drugimi, najlažje spoznamo sebe.

ZAKAJ TAK UPOR PRI ČUTENJU SEBE?

Vsi smo veselo nori, če slišimo pohvale, kako smo pametni, kako nam gre dobro na poslovnem področju, da smo uspešni, premožni in ugledni glede na ostale. Čutimo zadoščenje, da smo na pravi poti, in da nas ljudje sprejemamo ter imajo radi. Razumsko smo naredili vse kljukice na našem seznamu.

Nemalokrat pa življenje prinese preizkušnje, katere ne moreš rešiti z denarjem, še manj pa z ugledom in z diplomami. V tej točki se pokaže, da ljudje nismo računalnik oziroma objekt, temveč imamo tudi čustva in smo živi. Ker večino časa od nas zahteva okolje, da delujemo z glavo, se avtomatsko odrežemo od svojega čutenja. Na ta način se odrežemo od sebe, svoje biti, svojega srca, svojega čutenja, svoje avtentičnosti. Nastane upor, da bomo nekaj ogromnega izgubili, ko bomo upoštevali sebe. "Trigger", ki je v tem trenutku zavedanja bistven, je to, da ne izgubimo sebe. Le tako narediš najboljše kot lahko, ker smo delovali iz sebe, in le iz sebe. 

Razmislek: Življenje gre naprej, vprašanje je, ali gremo mi z njim ali proti sebi.

POMEMBNOST ZAVEDANJA NAŠEGA NOTRANJEGA OTROKA

Kdo je naš notranji otrok? Ta del se je razvijal v otroštvu, ko smo se učili hoditi in govoriti. Majhen otrok je bil željan predvsem ljubezni, pozornosti ter bližine staršev. Nekdo jo je prejel več, drugi manj, nekdo je bil bolj senzitiven, nekdo drug manj. Vse skupaj je oblikovalo odraslega človeka.

Če zaznamo, da nam v življenju ne gre vse tako kot si želimo, se obrnimo v našo notranjost in poglobimo povezanost z notranjim otrokom. Usedimo se v miren kotiček in se vprašajmo, kdaj je bil ta otrok tako razočaran, da ni sprejel vsebine kot take, jo nosi globoko v sebi kot zamero, jezo, frustracijo, kar ga seveda ovira v odraslem življenju. 

Razmislek: Skozi celotno življenje nosimo svojega notranjega otroka pod srcem.

KAJ JE MOJ NAČRT?

Se kdaj vprašamo kakšna je naša vizija in poslanstvo v življenju? Vsako uspešno podjetje ju ima. Vizija nam predstavlja naše cilje, našo pot in izpolnitev srčnih želja. Poslanstvo pa nam obrazloži, kaj je naš doprinos. 

Z večanjem zavedanja se veča potreba po odločitvah, ki izhajajo iz srca, po tem kdo mi smo ter kaj čutimo, in ne več po tem kaj drugi hočejo. Pri tem dobimo tudi večjo podporo okolja, imamo več energije ter več motivacije za realizacijo. Na list papirja v parih stavkih napišimo korake vizije ter poslanstva, in ga shranimo nekje blizu nas, da ga lahko večkrat preberemo.

Razmislek: Srčna izbira je prava izbira.

SVOBODA

Vsak vstop v novo leto nam na svoj način ponuja nov začetek, ki lahko pomeni nov način delovanja, nov pristop, nove ideje, nove želje, nova razmišljanja. Pri izbiri novega začetka si zaželimo, kar je za nas najboljše in pri tem občutimo zadoščenje in svobodo. 

Ker se vse stvari ne zgodijo kot si vedno želimo, se je potrebno naučiti "spustiti" pričakovanja. Z intuicijo začutimo, ali morda še nismo pripravljeni, ali je nekaj drugega za tisti čas boljše za nas, da se zgodi. Tako ohranimo  odprtost za nove priložnosti, začutimo občutek svobode, svobode v duši in v umu. 

Razmislek: Svoboda kot odprtost, ki ji sledi radost.