ODKLOPIMO SE NAJVEČKRAT, KO NAM JE DOLGČAS ALI PA SMO PREOBREMENJENI

Počnemo vse sorte stvari. V službi se ukvarjamo z realizacijo ciljev, z izpolnitvijo delovnih nalog in lovljenjem rokov, sestankujemo, kafetkamo, razmišljamo o našem prispevku k delu. V prostem času se družimo, gospodinjimo, sadimo berivko in jagode, brskamo po internetu, gledamo filme, se tuširamo in se sprehajamo.

Najboljše se počutimo, ko nam gre na v službi in doma dobro. Ko čutimo umirjenost in izpopolnjenost. Se pa velikokrat zgodi, da smo zaradi preobsežnih dogodkov pod stresom in nejevoljni. Ali pa obratno, zaradi rutine ter enega in istega dela zdolgočaseni. Takrat se v obrambnem mehanizmu odklopimo. Velikokrat se odklopa sploh ne zavedamo. Vemo le, da je vse šlo mimo nas, ne da bi vedeli, kdaj in kako.

Če se potrudimo, se lahko z vajo zavedamo odklopa. Namesto plavanja po oblakih, si pomagajmo z globokimi vdihi, dinamično meditativno tehniko ali s stresenjem telesa ter tako prekinemo proces nezavedanja.

Razmislek:  Najdimo najprej vzrok za svoj izklop. Stikalo za vklop je v nas.

KO NAM SLUŽBENE OBVEZNOSTI ZAPOLNIJO MISLI DO VEČERA

Vsak dan delamo, da lahko z zaslužkom kupimo potrebne življenjske potrebščine. Delo je lahko umetniško, pisarniško, stresno, vodstveno, rutinsko, natančno, dinamično, športno, skratka mešano. Če imamo delo zelo stresno, se nam misli nenehno  nalagajo od ponedeljka do petka v naš možganski procesor.

Ko se vrnemo popoldne domov, v miren in ljubeč dom, naše misli še kar naprej analizirajo, premlevajo, študirajo in skačejo. Opazimo, da smo tudi v prostem času napolnjeni z mislimi od dela. Dajejo nam občutek "sitosti", kar pomeni, da potrebujemo mir in si ne želimo bližine sočloveka. Po drugi strani pa nas lahko spraznijo, in še močneje hrepenimo po družbi, dotiku, ljubezni.

Stresno delo nas spravi iz ravnovesja biti v sebi. Prav tako nas spravi v položaj, da se oddaljimo od sebe in se odklopimo (smo v mislih). Povzročijo nam lahko še večjo ranljivost, da nato posesivno vplivamo na nam ljube ljudi.

Verigo delovno agresivne energijo lahko prekinemo tako, da si vzamemo kratek čas zase, potelovadimo, se sprehodimo po soncu ali dežju, naredimo aktivno meditacijo tresenja stresa iz sebe, stopimo v toplo kad milnatih mehurčkov.

Razmislek: Če se popoldne v prostem času ujamemo, da smo si samozadostni ali preveč občutljivi, stopimo v akcijo in naredimo kakšno vajo, ki nam pomaga prekiniti verigo delovne proaktivne energije.

ZAKAJ SMO BOLANI KAR NAPREJ, KLJUB TEMU DA SKRBIMO ZASE

Tekom dneva pojemo eden ali dva sadeža. Pri kosilu si naredimo solatni krožnik. Vsak dan potelovadimo ali peljemo psa na sprehod ali tečemo ali gremo na aerobiko, košarko, fitnes, nogomet. Skoraj vsak dan pojemo tudi nekaj oreščkov. Ne pozabimo na vitaminsko šumečo tableto.

Pa vendar nato pogosto zbolimo. Do nas pride virus ali bakterija in poruši naš imunski sistem. Poskrbeli smo za zdravo hrano in gibanje, vendar ali smo se pri tem vprašali, kakšno počutje prenašamo skozi dan?

Skozi dan nas veliko stvari zjezi, tega ne pokažemo, vendar se kislo nasmejimo in vse to zadržimo v sebi. Smo žalostni, ker smo dobili osorno opazko, pa jo zopet potlačimo v sebi. Smo zavistni sodelavcu, ki si je kupil novo sedežno garnituro, mi pa bi jo tudi radi zamenjali. Poleg tega še nalagamo občutke strahu, ko ne povemo tisto, kar si res mislimo drugi osebi, ampak zavijamo v celofan in s tem zgubljamo energijo. Vse to se nalaga dan za dnevom, in ko zapiha rahel veter, obležimo v postelji.

Bodimo pozorni na svoje občutke skozi dan, jih ne zanemarimo, temveč se potrudimo z avtentičnostjo poskrbeti za notranje ravnovesje.

Razmislek: Poskrbimo za notranje kot zunanje počutje. Stresimo jezo iz sebe, z dihanjem zmanjšajmo strah in z pristnim nasmehom povečajmo energijo.

REŠITEV SEM JAZ

Smo sredi zagate. Ne moremo ne naprej in ne nazaj. Ne počutimo se več dobro, pulz narašča, dihamo plitko. Tesnoba v prsih je vedno večja. Kaj narediti?

Začutimo, kar se dogaja. Ali je to strah pred nastopom, ali je to žalost, ko se čutimo zapuščene, lahko je jeza, ko nas kdo užali, ali ljubeča energija, ki smo jo prejeli partnerjevega objema. Bodimo v sebi, saj to čustvo je del nas.

Kar začutimo, to sprejmimo. Ne glede ali je negativno, ali pomeni za nas šibkost in se počutimo manjvredno. To vse smo mi.

Poglejmo iz pozitivne strani. Ko spoznamo, kako delujemo, naslednjič lahko naredimo drugače - kot želimo mi in ne kot smo navajeni.

Z globljim izdihom nato sprostimo naboj energije. Energija bo začela tečti po našem telesu, začutili bomo življenje.

Razmislek: Ko vemo da se ne počutimo dobro, rešitev vedno tiči v nas in naših čustvih.

KAR NAS MOTI, JE ODSEV BOLEČINE, KI JE V NAS

Če vas nekdo užali, zjezi, razžalosti ali če čutite strah, to pomeni, da je v vas pristotna bolečina, s katero se niste soočili.

Vzamite si par minut in se spomnite, katera situacija se vam je danes zgodila, ki vam ni bila všeč. Iz nje se namreč lahko nekaj naučite o sebi.

Če vas je zjezila soseda, morda ne znate postaviti meje. Če vas partner nenehno sprašuje, zakaj pomivate posodo in ne gledate televizije z njim, morda čutite v sebi strah, da ste se odločili drugače. Če ostanete na lep sončen dan doma in ste zaradi tega žalostni, morda ne znate poskrbeti zase in se organizirati.

Razmislek: Preden obsojate drugega, preverite pri sebi, kakšen vzorec prenašate oz. s katerim čustvom se do sedaj niste soočili.

ZANIMIVO JE, DA NAM EVOLUCIJSKI RAZVOJ SKOZI VSA TISOČLETJA ŠE NI PRINESEL NOTRANJEGA MIRU

Odkar je človeško bitje na svetu, se razvija umsko, tehnološko, čustveno, fizično, duševno itd. Pri razvoju uma smo dosegli najboljše strokovnjake, pri fizičnem razvoju smo dobili neprekosljive špotnike, tehnološki razvoj hiti z abnormno hitrostjo. Ko pa se dotaknemo čustvenega in duševnega področja, pa se razvoj zaustavi.

Na svetu imamo le nekaj ljudi, ki so dosegli notranji mir. Kaj pa preostalih 7 milijard? Resnica je, da si vsak človek želi, da bi bil zadovoljen s seboj, da bi bil radosten, vesel, da bi znal  svoje vse strahove sprejeti brez obsodbe sebe ali drugih in da bi to srečo lahko delil z ostalimi (družino, prijatelji, sodelavci).

Vse to je tesno povezano z prepoznavanjem spoznanja, da se je z ljudmi do sedaj upravljalo, vnaprej pa se jih bo razvijalo. To se vse bolj odraža v organizacijah, kjer predvsem mlajše generacije ne potrebujejo in ne želijo nadzora in kontorolorja, ampak spodbudo, motivatorja, vzgled oz. razgledanega mentorja.

Razmislek: Notranji mir nam ne prinese najboljši mercedez, 5 vil, služkinje, milijoni evrov na računu in najlepši ter uslužen partner, ampak ljubezen in sprejetje sebe z pozitivnimi in negativnimi lastnostmi.

IMPULZIVNO ODREAGIRANJE

Ko dobimo ponudbo (npr. za potovanje, za novo službo, projekt) se impulzivno odločimo in izvedemo akcijo. To nam osveži življenje, našo rigidnost in prevetri misli.

Vendar se moramo pred odločitvijo posvetovati sami s seboj. Vprašamo se kakšne prednosti in pomanjkljivosti prinaša odločitev. Ali bomo in kako bomo prevzeli kakršne koli posledice (npr. pri potovanju bomo zapravili denar; pri novi službi bomo izpostavljenim izzivom in novim ljudem), ki se lahko zgodijo?

Nenadne odločitve so dobrodošle vsakokrat, ko smo v sebi, sprejemamo svoj strah pred nečim novim ter se zavedamo plusov in minusov.

Razmislek: Kako se lotite novih ponudb v vašem življenju - lahkomiselno, spontano, premišljeno ali odklonilno?

NAŠ NOTRANJI SVET JE VEDNO REFLEKSIJA ZUNANJEGA

Ko se nam v poslovnem ali zasebnem življenju zatakne in ne vemo zakaj, se vprašajmo: Kako zreli smo v svojem notranjem svetu, da se lahko spoprimemo z dogodki v zunanjem? Ali imamo dovolj razvite kompetence, znanje, notranjo moč, retorične sposobnosti, srčnost, pripravljenost, razumevanje, itd.

V kolikor nismo s seboj zadovoljni v celoti, se vse skupaj odraža v naši okolici. Okolica nam je namreč ogledalo.

Razmislek: Ali sta vaš notranji in zunanji svet enaka, podobna ali različna? V našem zunanjem svetu malo poti vodi dlje od dolžine notranjega sveta.

KO NAENKRAT PRIDE OBČUTEK, DA NI NIČ DOVOLJ DOBRO

Doživljanje situacij nam poraja najrazličnejše občutke. Pridejo zmagovalni, včasih občutki nesposobnosti. Večjo skrb nam povzročajo slabi momenti, kjer potenciramo njihovo moč.

Ko se znajdemo v trenutku slabosti, se umirimo. Opazujmo kakšen je problem in začutimo bolečino. Bolečina boli, saj je del nas. Če nas ne boli, smo izklopljeni in ne živimo življenja. Ne raziskujmo le posledice, potrudimo se prepoznati vzrok. Posledica je povezana z dogodkom, ki se nam je zgodil. Vzrok prihaja iz otroštva (ko nam starši niso namenili pozornosti), iz šole (ko si nismo upali dvigniti roke ter odgovoriti na vprašanje učitelja), iz prve službe (ko smo bili deklica za vse, saj smo želeli ugajati in obdržati delovno mesto).

Tako bomo lažje razumeli, zakaj se nam dogajajo neprijetni občutki. Večja ko je bolečina, večji del je povezan z našo preteklostjo in otroštvom.

Razmislek: Občutek, da smo zguba in da ni nič dovolj dobro, je največkrat le del naše preteklosti. Ko se nam uspe soočiti z slednjim, nas bo pot popeljala do cilja in ne bomo sami sebe več sabotirali.

NAJLJUBŠE NOGAVICE NAM POLEPŠAJO DAN

Ali ste kdaj razmišljali, da se boljše počutite, če ste skozi dan v svojih najljubših nogavicah? Najboljše je imeti nogavice v naravnem materialu (npr. bombaž, svila, bambusova vlakna), saj umetni material negativno vpliva na pretok življenje energije.

Ženske svoje nogavice težje izberejo kot moški, saj krilo in odprti čevlji pokažejo skoraj celoten del nogavic. Moški pod hlačami in zaprtimi čevlji lažje "skrijejo"  in se poigrajo z. odštekanimi barvami barvami (oranžna, živa zelena) in npr. z vzorčki rdečih jelenov.

Razmislek: Opazujte, kako se počutite v različnih nogavicah, ki jih imate na sebi, in občutili boste razliko med dobrimi in slabimi nogavicami.

SPREJEMANJE SAMEGA SEBE V PRIMERU ZAVRNITVE

Kot otrok, smo opazovali svoje starše, učitelje, prijatelje, kako se odzivajo na zavrnitve (npr. pri iskanju nove službe, v partnerskem odnosu ali prijateljski uslugi), ki so se jim dogajale v neki situaciji. Če so starši zavrnitve sprejemali kot izziv in v tem videli novo priložnost, bomo sedaj mi kot odrasli verjetno enake situacije spoštovali. To pomeni, da bomo sprejemali sami sebe v svoji nepopolnosti.

O sebi ne bomo govorili z negativnimi sodbami, temveč si bomo izrekli pozitivno mnenje ter videli v dani situaciji obe strani pola: dobro in slabo. Temu rečemo samospoštovanje. Raziskovalec Katz trdi: "Samospoštovanje bomo oblikovali tedaj, ko bomo otroka spoštovali. Spoštovanje se ponotranji, ko pomembni ljudje (npr.: starši, učitelji) odrasle otroke obravnavajo spoštljivo in kompetentno, se posvetujejo z njihovimi pogledi in željami ter ponudijo samostojno odločanje."

Razmislek: Odgovor o samospoštovanju do sebe najdemo, ko se vprašamo, kako smo se počutili, ko smo bili zavrnjeni ali ko smo naredili napako.