26. 3. 12

KO NAM SLUŽBENE OBVEZNOSTI ZAPOLNIJO MISLI DO VEČERA


Vsak dan delamo, da lahko z zaslužkom kupimo potrebne življenjske potrebščine. Delo je lahko umetniško, pisarniško, stresno, vodstveno, rutinsko, natančno, dinamično, športno, skratka mešano. Če imamo delo zelo stresno, se nam misli nenehno  nalagajo od ponedeljka do petka v naš možganski procesor.

Ko se vrnemo popoldne domov, v miren in ljubeč dom, naše misli še kar naprej analizirajo, premlevajo, študirajo in skačejo. Opazimo, da smo tudi v prostem času napolnjeni z mislimi od dela. Dajejo nam občutek "sitosti", kar pomeni, da potrebujemo mir in si ne želimo bližine sočloveka. Po drugi strani pa nas lahko spraznijo, in še močneje hrepenimo po družbi, dotiku, ljubezni.

Stresno delo nas spravi iz ravnovesja biti v sebi. Prav tako nas spravi v položaj, da se oddaljimo od sebe in se odklopimo (smo v mislih). Povzročijo nam lahko še večjo ranljivost, da nato posesivno vplivamo na nam ljube ljudi.

Verigo delovno agresivne energijo lahko prekinemo tako, da si vzamemo kratek čas zase, potelovadimo, se sprehodimo po soncu ali dežju, naredimo aktivno meditacijo tresenja stresa iz sebe, stopimo v toplo kad milnatih mehurčkov.

Razmislek: Če se popoldne v prostem času ujamemo, da smo si samozadostni ali preveč občutljivi, stopimo v akcijo in naredimo kakšno vajo, ki nam pomaga prekiniti verigo delovne proaktivne energije.

Ni komentarjev:

Predstavljena objava

ŽIVLJENJSKA VIZIJA

Kaj bom, ko bom velik/a? Kot majhni sanjamo o viziji dela, ki ga bomo opravljali, ko bomo veliki. Pa se res zgodi tako, kot smo si preds...