KAKO POISKATI ČUSTVENI "NEUTRAL"?

Naša čustva so kot vreme, sončna in sočna kot sonce, mokra in solzna kot dež, bliskovita in stresna kot nevihte, so kot mavrica, barvita, nikoli enolična. Ko čutimo ves ta spekter notranjih čutil, kaj počnemo z njimi? Jih pustimo, da so in jih občutimo ter nato spustimo, ali jih zatiramo, ter smo počutimo odrezani od sebe. Namreč, človeško bitje ob vsakem zunanjem odzivu za vibrira.  Odvisno je od reakcije, ali v njemu odziv povzroči radost ali bolečino - v spominu se vklopi sistem vzorca od doma ali dobre/slabe izkušnje. 

Da vsak dan ne doživljamo stresno, ter ne vzkipimo ali pa smo preveč navdušeni, se lahko naučimo delovati in čutiti nevtralno. Četudi slišimo veselo ali slabo novico, ostanimo v sebi mirni in sproščeni. Sprejmimo doživljanje kot izziv, ki nas uči biti neodvisne od zunanjega vpliva.

Razmislek: Skrbimo in krepimo čustveno bilanco.

ŽALOST

Trenutna rana moderne generacije se imenuje depresija ali z poenostavljeno besedo žalost. Žalost je lahko dobra ali slaba. Dobra je, ko žalujemo za bližnjimi, ki so nam bili pri srcu, ko izgubimo nekaj, kar nam je veliko pomenilo (npr. partnerja, službo, nam ljubo žival, prijatelja). Žalovanje je proces, kjer spuščamo bolečino, ki traja le nek določen čas. Žalost pa hitro lahko postane žrtev, in takrat je znak, da se vrtimo v krogu. Žrtev pomeni, da smo ubogi, da nam nič ne gre, tisočkrat se vprašamo, zakaj se je moglo to nam zgoditi, počutimo se osamljene, nergamo in se smilimo sami sebi, ter vsem okoli nas. 

Ko prepoznamo začarani krog, se je z žalostjo potrebno soočiti vsak dan. Vzemimo si nekaj minut zase, se povežemo z občutkom manjka, ter ga z vizualizacijo spuščajmo v sredino zemlje, kjer vidimo kako izgori. V kolikor opazimo misli, ki se pojavljajo tekom vaje, jih le spuščajmo in bodo odšle.

Razmislek: Najlepše na obrazu je nasmeh.

USTAVIMO MISLI

Intelektualno delo od nas terja delo le z možganskim delom telesa, medtem ko je fizično telo največkrat na miru. Ker je pred nami era tehnologije, se efekt sedenja še povečuje. Misli v glavi je vedno več, katere se ne ustavijo niti zvečer, ko se uležemo v posteljo, ampak še bolj norijo. Vsa ta drama se prične ponavadi že zjutraj. 

Za ustavitev misli je potrebno začutiti svoje telo, vzpostavi se poseben občutek zavedanja sebe, začutimo dotik obleke, napetost na posameznem koncu telesa, začutimo napete obrazne mišice, zaslišimo utrip srca, zaznamo svoj dih. Smo tukaj in zdaj, misli izginejo. Spomnimo se, da to naredimo večkrat čez dan, preden zaspimo in zjutraj, ko se zbudimo. 

Razmislek: Z zavedanjem tega trenutka se vzpostavi "shift" iz glave v telo.

 

ŽIVLJENJSKA OBDOBJA

Ko nastopi jesenski čas, se prične obiranje sadov, ki so rasla skozi leto, barve listja se spreminjajo kot se spreminja vreme, vročina pojenja. Pri človeku se razlika opazi, ko se njegove ambicije umirijo, pričnejo se kazati rezultati predanega dela, otroci stremijo k samostojnosti, dom postane ustaljen, kažejo se znaki staranja.

Zimske radosti nastopijo, takoj ko zapade sneg. Narava se umiri in počiva. Pripravlja se na nov cikel. Tudi človek predaja znanje naprej, uči mlajše modrosti življenja, piše knjige in počiva. Razmišlja, kaj vse bi lahko še naredil ali pa je le zadovoljen z svojim življenjskim popotovanjem.

V pomladnem času se prične vsa narava prebujati, vzklijejo zvončki, teloh, nato zacvetijo cvetovi dreves in prične poganjati prva trava. Podobno se dogaja z posameznikom v prvih desetih letih svojega življenja. Prične se mu razvijati telo, kažejo se prvi znaki odločnosti in iskanja svoje samostojne poti v svetu. Vsa bitja v tem času rastejo in se razvijajo.

Nato narava preide v poletje in se pokaže v svoji toploti, bujnem rastju, ozračju polne energije. Človek iz pubertete preide v zrelejše obdobje, ki je na vrhuncu energije, delovnega elana, ustvarja si družino in gradi svoje prebivališče.

Razmislek: Naravni proces življenjskega ciklusa je naraven tako za naravo kot za človeka. Narava ga sprejema, ali ga mi tudi?