ODNOS DO DRUGIH JE IDENTIČEN ODNOSU DO SEBE

Odnosi, odnosi, odnosi..kamor se obrnemo, se soočamo z odnosi ter njihovimi reakcijami. Nekateri odnosi so nam ljubi, nekateri manj ali pa jih sovražimo. Na podlagi tega se temu primerno obnašamo do drugega. Pri najbližjih še najbolj občutimo tisto, kar nas zares moti in ko imamo slab dan, jih največkrat obtožimo za vse, kar nam gre na živce. Pa se kdaj vprašamo o mehanizmu, ki deluje v ozadju tega?

Vsak posameznik ima svoje pomanjkljivosti, ki se jih nerad zaveda. Če ne preje, se le te najpristneje pokažejo v odnosu. Torej, nanje te opomni partner, najboljši prijatelj, starš, sodelavec, kar te največkrat zmoti in zaboli, saj pritisne na tvojo bolečino. V kolikor imamo visoko zavedanje, lahko delamo s to bolečino ter jo zdravimo.

Kakšen odnos pa imamo mi do drugih? Ali sprejemamo ter poslušamo, ali žalimo ter se posmehujemo? Največkrat se pokaže, da je tisto, kar nas zmoti pri sočloveku, tudi naša pomanjkljivost, s katero se ne želimo soočiti, ali pa z njo spretno manipuliramo, da ostane prikrita očem drugim. Torej, ko zaničujemo drugega, s tem zaničujemo sebe. 

Razmislek: V odnosu z drugimi, najlažje spoznamo sebe.

ZAKAJ TAK UPOR PRI ČUTENJU SEBE?

Vsi smo veselo nori, če slišimo pohvale, kako smo pametni, kako nam gre dobro na poslovnem področju, da smo uspešni, premožni in ugledni glede na ostale. Čutimo zadoščenje, da smo na pravi poti, in da nas ljudje sprejemamo ter imajo radi. Razumsko smo naredili vse kljukice na našem seznamu.

Nemalokrat pa življenje prinese preizkušnje, katere ne moreš rešiti z denarjem, še manj pa z ugledom in z diplomami. V tej točki se pokaže, da ljudje nismo računalnik oziroma objekt, temveč imamo tudi čustva in smo živi. Ker večino časa od nas zahteva okolje, da delujemo z glavo, se avtomatsko odrežemo od svojega čutenja. Na ta način se odrežemo od sebe, svoje biti, svojega srca, svojega čutenja, svoje avtentičnosti. Nastane upor, da bomo nekaj ogromnega izgubili, ko bomo upoštevali sebe. "Trigger", ki je v tem trenutku zavedanja bistven, je to, da ne izgubimo sebe. Le tako narediš najboljše kot lahko, ker smo delovali iz sebe, in le iz sebe. 

Razmislek: Življenje gre naprej, vprašanje je, ali gremo mi z njim ali proti sebi.

POMEMBNOST ZAVEDANJA NAŠEGA NOTRANJEGA OTROKA

Kdo je naš notranji otrok? Ta del se je razvijal v otroštvu, ko smo se učili hoditi in govoriti. Majhen otrok je bil željan predvsem ljubezni, pozornosti ter bližine staršev. Nekdo jo je prejel več, drugi manj, nekdo je bil bolj senzitiven, nekdo drug manj. Vse skupaj je oblikovalo odraslega človeka.

Če zaznamo, da nam v življenju ne gre vse tako kot si želimo, se obrnimo v našo notranjost in poglobimo povezanost z notranjim otrokom. Usedimo se v miren kotiček in se vprašajmo, kdaj je bil ta otrok tako razočaran, da ni sprejel vsebine kot take, jo nosi globoko v sebi kot zamero, jezo, frustracijo, kar ga seveda ovira v odraslem življenju. 

Razmislek: Skozi celotno življenje nosimo svojega notranjega otroka pod srcem.

KAJ JE MOJ NAČRT?

Se kdaj vprašamo kakšna je naša vizija in poslanstvo v življenju? Vsako uspešno podjetje ju ima. Vizija nam predstavlja naše cilje, našo pot in izpolnitev srčnih želja. Poslanstvo pa nam obrazloži, kaj je naš doprinos. 

Z večanjem zavedanja se veča potreba po odločitvah, ki izhajajo iz srca, po tem kdo mi smo ter kaj čutimo, in ne več po tem kaj drugi hočejo. Pri tem dobimo tudi večjo podporo okolja, imamo več energije ter več motivacije za realizacijo. Na list papirja v parih stavkih napišimo korake vizije ter poslanstva, in ga shranimo nekje blizu nas, da ga lahko večkrat preberemo.

Razmislek: Srčna izbira je prava izbira.

SVOBODA

Vsak vstop v novo leto nam na svoj način ponuja nov začetek, ki lahko pomeni nov način delovanja, nov pristop, nove ideje, nove želje, nova razmišljanja. Pri izbiri novega začetka si zaželimo, kar je za nas najboljše in pri tem občutimo zadoščenje in svobodo. 

Ker se vse stvari ne zgodijo kot si vedno želimo, se je potrebno naučiti "spustiti" pričakovanja. Z intuicijo začutimo, ali morda še nismo pripravljeni, ali je nekaj drugega za tisti čas boljše za nas, da se zgodi. Tako ohranimo  odprtost za nove priložnosti, začutimo občutek svobode, svobode v duši in v umu. 

Razmislek: Svoboda kot odprtost, ki ji sledi radost.