Odnosi, odnosi, odnosi..kamor se obrnemo, se soočamo z odnosi ter njihovimi reakcijami. Nekateri odnosi so nam ljubi, nekateri manj ali pa jih sovražimo. Na podlagi tega se temu primerno obnašamo do drugega. Pri najbližjih še najbolj občutimo tisto, kar nas zares moti in ko imamo slab dan, jih največkrat obtožimo za vse, kar nam gre na živce. Pa se kdaj vprašamo o mehanizmu, ki deluje v ozadju tega?
Vsak posameznik ima svoje pomanjkljivosti, ki se jih nerad zaveda. Če ne preje, se le te najpristneje pokažejo v odnosu. Torej, nanje te opomni partner, najboljši prijatelj, starš, sodelavec, kar te največkrat zmoti in zaboli, saj pritisne na tvojo bolečino. V kolikor imamo visoko zavedanje, lahko delamo s to bolečino ter jo zdravimo.
Kakšen odnos pa imamo mi do drugih? Ali sprejemamo ter poslušamo, ali žalimo ter se posmehujemo? Največkrat se pokaže, da je tisto, kar nas zmoti pri sočloveku, tudi naša pomanjkljivost, s katero se ne želimo soočiti, ali pa z njo spretno manipuliramo, da ostane prikrita očem drugim. Torej, ko zaničujemo drugega, s tem zaničujemo sebe.
Razmislek: V odnosu z drugimi, najlažje spoznamo sebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar