27. 12. 16

MOČ MISLI, BESED IN DEJANJ

Ko pričnemo z realizacijo projekta, se ideja najprej porodi v naših mislih. O njej razmišljamo, v glavi se nam porajajo novi predloge in zamisli. Nato želimo idejo deliti, in pričnemo govoriti o njej. Iz misli preidemo v besede. Na koncu sledi dejanje, kjer udejanjimo zamišljeno.

Koliko smo pozorni na to, kaj vsakodnevno mislimo, kaj povemo in kakšna so naša dejanja. Ali so naše misli, besede in dejanja složna, ali se razlikujejo - kot pravijo - nekaj govoriš, drugo delaš. 

Razmislek: Dobrim mislim sledijo dobri rezultati.



11. 12. 16

IDENTITETA ALI MOČ SEBSTVA

Da gremo lahko korak naprej v svoji viziji, cilju ali želji, se moramo osebno dobro poznati. Prepoznati moramo svoje dnevne misli, besede in dejanja. Na podlagi tega se izoblikuje pot, po kateri pridemo lahko do tistega, kar je najboljše v naše najvišje. 

Raziskovanje kaj je naša identiteta, lahko traja leta. Identiteta niso vzorci in prepričanja naših staršev, ki smo jih posvojili kot otrok, temveč so to naše unikatne osebne značilnosti. Te so lahko npr. nadpovprečna nadarjenost na nekem področju, raziskovalna žilica, dar za pomoč drugim,.. Ko smo čuječni in prisotni tukaj in zdaj, jih lahko takoj prepoznamo.

Razmislek:  Identiteta kot prstni odtis, ena in edina.


13. 11. 16

USODA ALI NAŠA IZBIRA

Vsi smo se kdaj vprašali, ali se je nek dogodek v našem življenju zgodil zaradi usode. Torej, ko se nekaj zgodi izven našega dosega rok in zavedanja, uporabimo izraz usoda. Carl Jung navaja: "Dokler boš spreminjal nezavedno v zavedno, bo nezavedno usmerjalo tvoje življenje, kar pa boš poimenoval usoda". Življenje na ta način teče samoumevno, pri tem pa mislimo, da nimamo vpliva nanj.

Vaje zavedanja pomagajo h preoblikovanju nezavednega. Vprašamo se, kaj čutimo, je to tesnoba, ljubezen, hrepenenje; pogledamo, kaj se dogaja s telesom in ga čutimo; preverimo, ali preveč razmišljamo in analiziramo. To je podlaga za našo odločitev, tukaj smo odgovorni mi ter nihče drug. Tukaj ne prepuščamo več izbire usodi.

Razmislek: Odločitve so v naših rokah.



1. 11. 16

3 KORAKI ZA REŠEVANJE PROBLEMOV

Problemi so sestavni del življenja. Lahko nam zagrenijo življenje, ali pa pogledamo z drugega zornega kota ter vidimo v njih izziv. Ko nastane problem, namesto, da jambramo ter se pritožujemo, se raje vprašajmo, kaj nas ta situacija uči oziroma na katerem področju imamo še nerazčiščene stvari.

Za reševanje problema, potrebujemo nov pristop in se z njim lahko soočimo v treh korakih:
#1 korak: zavedanje - na list papirja napišemo na kratko stavek, kaj sploh je problem. 
#2 korak: sprejetje - opredelimo in zapišemo občutke, ki jih doživljamo ter sprejmemo situacijo tako kot je brez kritike in obsojanja.
#3 korak: namera - zapišemo jasne rešitve, cilje in pozitivne afirmacije, ki si jih želimo.

Razmislek: "Problem ne moremo reševati z istim načinom razmišljanja, kot smo ga uporabili, ko smo ga ustvarili."A. Einstein 



17. 10. 16

AVTENTIČNOST ALI ORIGINALNOST

Trener Tine Trstenjak, zmagovalke zlate olimpijske medalje, navaja v enemu izmed člankov, da še zdaj ne ve, zakaj se gre v temu življenju, kar se sliši za zelo zanimivo izjavo za gospoda, ki oblikuje najboljše ljudi na svetu. Njegova izjava je namreč avtentična. Tako v resnici razmišlja in se ne spreneveda, da ve nekaj več. Kako avtentični pa smo v resnici mi? 

Kot otroci smo oblikovali "maske" oziroma pod-osebnosti, da smo se lažje prilagajali zunanjemu svetu, vendar pa smo načinom delovanja pokrili našo pravo naravo, kdo v resnici smo in kaj si želimo. Z vztrajnim delom na sebi lahko zopet najdemo avtentični del sebe. Velikokrat se zgodi, da ostanemo sami, saj ne naredimo, tako kot želijo drugi. Vendar smo ostali zvesti sebi, kar je najpomembnejše. 

Razmislek: Ne glede na vse, na koncu ostanemo sami s seboj ter s svojo resnico.



8. 10. 16

DAJANJE IN JEMANJE

Od ljudi iz okolice nenehno nekaj pričakujemo, saj podzavestno želimo, da nam nekaj dajejo. To je npr. pozornost, pohvala, nasmeh, darilo, pogovor,.. Obnašamo se kot majhni otroci, ki želijo ljubezen od matere, in pravimo: "Daj mi, daj mi". 

Dajanje se od jemanja razlikuje v tem, da ko nekaj damo drugemu, se na energetskem nivoju ustvari sočutje. Sočutje predstavlja najvišjo obliko ljubezni. To pomeni, da smo "ubili dve muhi na en mah" - dali smo nekaj drugemu, ter ustvarili občutek topline.

Razmislek: Dajanje in jemanje tvorita celovitost.






3. 10. 16

LJUBEZEN IN ODPUŠČANJE

Življenje je lepo, vendar se pojavljajo velike in manjše težave, katere moramo nenehno reševati ter iskati nove poti. Problem nastane, ko se zataknemo, in se zadeva ne razreši. To je lahko npr. nenehen konflikt z neko osebo, zdravstveni problemi, nenehna utrujenost, finančne težave, težave v partnerskem odnosu.. 

Thomas Keler opisuje univerzalno resnico, ki pravi, da je rešitev v odpuščanju in ljubezni. Naši starši so nam pomagali odrasti in so naredili največ kot so lahko. Postali smo osebe z pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Ker največkrat sovražimo šibke dele svoje osebnosti, se zaciklamo v jezo, zavist, žrtev in krivdo, ter produciramo nizko vibracijo energije. S tem privlačimo še več slabega. Ko pa spustimo zamero do okolice in do sebe, ter odpustimo, začutimo svobodo, počutimo se tono lažji, na obrazu se nam nariše nasmeh - začutimo ljubezen.

Razmislek: "Ljubezen je dajanje, ljubezen je odpuščanje." Sargam Mishra







7. 9. 16

IZBIRAMO LAHKO POZITIVNO ALI NEGATIVNO MISEL

Povečuje se zavedanje moči misli. Raziskave navajajo, da naše bio-polje oddaja frekvenco, ki nastane na podlagi našega razmišljanja. Torej, če bodo misli negativne, bo ta frekvenca nižja oziroma če bodo pozitivne, bo ta frekvenca višja. 

Z zavedanjem lahko izbiramo med pozitivnimi in negativnimi mislimi. Potrebna je le vztrajnost in vaja. Za začetek se 3x na dan opazujmo, kakšen predznak imajo naše misli, ali je to + ali -. Pozitivno razmišljanje prinese nasmeh na obrazu in več življenjske energije.

Razmislek: Moč je v pozitivnih mislih.






4. 9. 16

PROSTOR ZA NOVO

Smo ljudje navad. Po eni strani je to najbolj enostavno in brezskrbno, po drugi strani pa na smrt dolgočasno, pasivno ter destruktivno za pretok človeške energije ter razvoj človeka. Kaj izbiramo mi? Je to ustaljena služba, ista jutranja rutina, isti prijatelji, ista lokacija za izlet, ista glasba? Glede na preživetveni sistem nam to predstavlja varnost ter mir. Pa je to res? 

Evolucijski razvoj v nas spodbuja, da nenehno strmimo h nečemu boljšemu, večjemu, novim ciljem ter viziji, ki je povezana z globljim našim jazom. Seveda nas je strah, saj bomo morali drugače delovati, ne poznamo novih ljudi, ki nam pridejo naproti, novih delovnih projektov, novih krajev. Ko spustimo kontrolo, se zgodi nepričakovano, postanemo bolj suvereni, bližje tistemu, kar si res želimo, ..postanemo "bolj mi".

Razmislek: Prostor za novo ustvari volja in intuicija.


BREZ RAZOČARANJ, KO SE DOGODKI ODVIJAJO NEPRIČAKOVANO

Vedno intenzivneje je moč čutiti, da se stvari ne odvijajo planirano, torej kot smo pričakovali. Ko pride do tega, se ustrašimo. Če so za to krivi druge ljudje, se jezimo na njih, ter jih obtožujemo. 

Kaj narediti v takem primeru? Naše sprejemanje ustvari pretok pozitivne naravnave, kar pomaga, da se lahko zadeva spelje v smeri, ki nam je namenjena. Na primer, zamudimo na dogovorjen dogodek, se udeležimo podobnega, ter tam spoznamo nekoga, ki nam preda zelo pomembno informacijo za nas. 

Razmislek: Če ne uspe plan A, ima abeceda še 25 črk :) 



28. 8. 16

AVTOMATSKI NEGATIVNI MEHANIZEM

Razmišljanje, razmišljanje, razmišljanje.. današnja najbolj popularna dejavnost. Zato se dogaja tudi tako veliko stresa, izgorelosti, nizke energije ter slabega počutja. Nenehno smo v umu, premlevamo, kaj vse nismo naredili, in kaj moramo še doseči, torej smo v preteklosti ali pa v prihodnosti.

Zaciklani v nenehnem premlevanju, se ne zavedamo sebe, telesa in svojih občutkov ter avtomatsko delujemo iz starih prepričanj in vzorcev. V dani situaciji delujemo po starih navadah, ki pa niso več v povezavi z nami in našim pravim jazom. Na tak način se avtomatsko vklopi negativni mehanizem, ki se pojavi v obliki strahu, kritiziranja, sojenja, negativnih črnih misli in podobno. Pomagamo si tako, da se velikokrat skozi dan zavemo tega trenutka, globoko vdihnemo, in kar naenkrat se sprosti napetost ter skrb.

Razmislek: "Do not overthink".



21. 8. 16

POMEMBNOST OSEBNIH VREDNOT

Vrednotiti znamo materialne stvari, premoženje, vse kar je povezano z denarjem in je oprijemljivo. Tukaj z lahkoto preračunamo in postavimo denarno vrednost. Dvomi pa se največkrat pojavijo pri neoprijemljivih stvareh kot na primer kakšno vrednost znamo dati sebi, na tem mestu seveda ne govorimo o denarju.

Našo vrednost predstavljata 1) ljubezen do sebe in 2) postavitev zdravih mej. Ko cenimo in spoštujemo sebe, se obnašamo enako do ostalih. 
Odzivi ljudi nam lahko služijo kot ogledalo in odgovor, kje smo v procesu osebne rasti.


Razmislek: Kot pravi Einstein "Ne trudi se biti človek uspeha, ampak bodi raje človek vrednot".





9. 8. 16

LE KAKO NAREDITI KORAK NAPREJ

Poznate pesem "Stuck in the moment" od najbolj znane svetovne skupine na svetu U2? V življenju pride obdobje, ko obstanemo na istem mestu ter se kljub tisočerim planom ne premaknemo za centimeter naprej. Črne misli se zgrinjajo nad nas, kot da je že celo večnost od tega, ko smo nekaj ustvarili. 

Vsak korak naprej se ustvari v dobro nas, vendar moramo biti na to pripravljeni. V glavi si velikokrat marsikaj želimo, v sebi pa čutimo velik strah ter tesnobo. V tem primeru situacija ne more priti do nas, ker še ni pravi čas in nismo pripravljeni.  Lahko pa se je situacija že zgodila, pa je nismo zaznali, ker je prišla do nas v drugačni obliki, kot smo jo pričakovali.  

Razmislek: Koraki se delajo z odprtostjo in potrpežljivostjo.


27. 6. 16

IZDAJA

Vsi poznamo občutek, ko nam nekdo nekaj prikriva, mi pa vemo resnico. Večji problem nastane, ko prave resnice ne vemo oziroma nam je prekrita. Takrat začutimo nezaupanje in izdajo. 

Modri ljudje pravijo, da je iskrenost vrlina močnih ljudi, ki stojijo za seboj in svojimi dejanji. Velikokrat pa je ta moč na žalost prekrita z občutkom strahu glede tega kaj bodo drugi rekli, kakšno napako smo zopet naredili, saj nas noben ne bo razumel, ter mislimo, kako lažje je potlačiti ter se ne soočiti z resnico. 

Ko smo iskreni, priznamo sebe v dobrem in slabem. To pomeni, da se sprejemamo tudi, ko naredimo napako. 

Razmislek: Iskrenost je svoboda.




12. 6. 16

SPROSTITEV

Ko nas vpraša nekdo, kako smo, največkrat sledi odgovor - " V redu", "Je bilo že boljše" ali pa "Hiša-posel, posel-hiša". Vam je to kaj znano? Čas drvi mimo, mi pa z njim. In ko pride poletje, si rečemo, sedaj pa bomo imeli končno zaslužen dopust. Kaj pa v vmesnem času, se znamo sprostiti, si znamo vzeti čas zase in se imeti fino, se nasmejati, iti na izlete, v naravo, na sladoled ali piknik?

Faza zavedanja nam pomaga, da začutimo ali oziroma kdaj smo utrujeni, pod stresom ter da potrebujemo počitek, kar je zelo pomembno za ohranjanje dobrega psiho-fizičnega počutja. Vse to nam pomaga tudi vzpostaviti močnejše vezi s samim seboj. Npr. že nekaj pravega smeha nam pomaga pri sproščanju trebušne prepone, kjer zadržujemo čustva kot so strah, jeza ali žalost.

Razmislek: Smeh je pol zdravja.



6. 6. 16

ODPRTO ALI ZAPRTO SRCE



Zadnje čase veliko člankov piše o odprtem srcu, v čustvenem smislu, seveda. Npr. najpogosteje imamo srce odprto, ko smo zaljubljeni, ali ko smo radostni, srečni, navdušeni, v pričakovanju. Srce pa najpogosteje zapremo, ko nas nekdo prizadene, užali, ko se skregamo.


Življenjski cikel niha, so slabi in dobri dogodki. V kolikor smo odprti za prihajajoče stvari, se bodo odvile v naše najvišje dobro, zato naj nas ne skrbi preveč. Šele ko imamo srce odprto, smo v energetskem pretoku. 

Razmislek: Srčnosti sledi notranja moč.






16. 5. 16

KAJ POMENI OPROSTITI NEKOMU?

Zamere so del vsakdanjika. Priča smo našim pričakovanjem, ki pa se vedno ne uresničijo, in zato krivimo druge. Napademo jih verbalno, največkrat pa smo tiho in "streljamo" z sovražno energijo in si mislimo svoje.

Kako ven iz tega začaranega kroga? Lahko, da bo spontan splet situacij rešil konflikt. Rešitev je tudi v ponavljanju, tiho pri sebi, z besedo oproščam ti. Nabita energija zamere se bo v nas sčasoma zmanjšala, in počutili se bomo veliko boljše, pozornost pa bomo preusmerili na kaj drugega, bolj ustvarjalnega. 

Razmislek:  Za dežjem vedno posije sonce.







18. 4. 16

USKLAJEVANJE DELA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA

Tekom dneva želimo izpolniti opravila, za katere menimo, da bodo pripomogle k realizaciji ciljev tako pri delu ali pa v zasebnem življenju oziroma v družini. Tečemo, da izpolnimo roke, iščemo rešitve, čas nas preganja, mi pa lovimo sapo ter se sprašujemo kdaj bo že vikend. 

Načrten pristop k usklajevanju velikokrat pripomore, da lažje uskladimo vse zastavljene želje in obveznosti. Potrebno pa je tudi nekaj spontanosti ter kot rečejo v angleškemu jeziku "FLOW-a" oz. pretoka. Tudi, če ne bo vse narejeno, kot smo si začrtali v glavi, in spustimo stvari iz rok, nas ne bo konec, še manj pa ne bo konec sveta. Slej kot prej vrlino potrpežljivosti pridobimo preko izkušenj. 

Razmislek: Za dobro usklajevanje se je potrebno zavedati prioritet.



12. 4. 16

POMEMBNOST SPREJEMANJA

Ne glede na to, ali se zgodi dobro ali slabo, v sebi doživimo čustven odziv. Z odzivom nihamo med sprejetjem ali zavrnitvijo. Ko zavračamo, lahko s tem postavimo mejo, lahko ustvarimo konflikt ali pa le preprosto rečemo ne, in pozabimo na vse skupaj. Pri sprejetju pa se sprijaznimo, s tem kar se dogaja, lahko potrdimo zadevo le zato, da imamo mir, ali pa zares sprejmemo in začutimo širši občutek svobode.


Za spremembo lahko vadimo nekaj dni, ne glede na to kaj se zgodi in se nam zdi še tako neumno, da v sebi sprejemamo dogodke, ki se dogajajo v tebi ali zunaj tebe, ter opazujemo način, kako je dajati svobodo tako drugemu kot sebi. 


Razmislek: S sprejemanjem se lažje zadiha :)




3. 4. 16

NAŠE ŽELJE


Vsi radi sanjamo, sanjamo o tem, kaj bi še imeli, ustvarili, naredili, videli. Manjše cilje lahko hitro izpolnimo, pri večjih ciljih pa se že pojavi strah ter vprašanja, kaj bo pa potem, ko bo drugače, kaj bo pa potem, ko ne bo več tako kot je bilo. Začutimo bojazen, da bo z novim prišla sprememba, in nanjo ne bomo pripravljeni, saj ne vemo ali bo varno. Sedanjo situacijo poznamo do obisti ter natanko vemo kaj se lahko zgodi. 

Pravijo, da se vsak začetek prične v naši glavi in mislih. Torej, z besedami napišemo ali narišemo na list papirja kaj je naša želja, kaj smo za to željo pripravljeni narediti, dodamo rok, kdaj želimo, da je ta želja izpolnjena ter napišemo plan poteka. Za izpolnitev želja je potrebno tudi delovati, in biti aktiven. Vse skupaj nato "spustimo" in nimamo prevelikih pričakovanj.

Razmislek: Kaj je vaših 10 največjih želja?



22. 3. 16

KAKO PODZAVEST VODI NAŠE DELOVANJE

Raven preživetja je tesno povezana z našo podzavestjo. Ko smo bili otroci, smo se zaradi reptilnega dela nagonsko odzivali ter delovali, da smo lahko preživeli. Tudi če česa nismo želeli, smo naredili, le zato, da smo bili sprejeti, pohvaljeni, da so nas objeli ter varovali. Podzavest se je v tem primeru naučila tega, da ko naredimo, kar hočejo drugi, smo varni. Tako se velikokrat ujamemo, ko nekaj naredimo, da takoj začutimo, da to ni več v skladu z nami in našo osebnostjo.

Pri tem pomaga ozaveščati vzorce. Na to sledi sprejemanje, da tako delujemo. Šele nato se prične spreminjanje delovanja. 

Razmislek: 90% delujemo iz nezavednega, le 10% iz zavednega dela.


Predstavljena objava

ŽIVLJENJSKA VIZIJA

Kaj bom, ko bom velik/a? Kot majhni sanjamo o viziji dela, ki ga bomo opravljali, ko bomo veliki. Pa se res zgodi tako, kot smo si preds...