31. 1. 12

POSLUŠAJTE SVOJE SRCE


Začnite v službi. Kako se sodelavci in nadrejeni odzovejo na vaše ideje - jih sprejmejo ali zavrnejo.

Odnosi doma so lahko prijetni, lahko boleči. Pomislite na obnašanje vašega partnerja, staršev, otrok, bratranca. Se ob vas počutijo pozitivno?

Osredotočite se še na ostale povezave, ki se vam dogajajo v ostalih situacijah (npr. znotraj skupnosti vaših hobijev).

Opazujte se. To je dober poskus, kako se odzovete, ko dobite od okolice odgovor. Sprejmete ali krivite?

Razmislek: Ko poslušamo srce, sprejmemo. Ne krivimo, ne dramataziramo in ne širimo slabe energije. Ena izmed hitrih rešitev, da se znebimo negativnih vplivov.

29. 1. 12

ALI SE V IZZIVU SPOPADETE ALI ODNEHATE?


Znani raziskovalec Albert Bandura pravi, da potrebuješ drobtinico samoučinkovitosti medtem, ko se soočaš z neizogibnimi ovirami ter nepravičnostmi v življenju.

Ko pride nasproti vas izziv, ali se sproprimete z njim ali se ustrašite? Strah je ubijalec ustvarjalnost v nas, krajša življenje, uničuje samopodobo človeka, straši pravi jaz.

Sprejmimo, da je sprememba del življenja. Vsak dan nam ponuja nove priložnosti. Povezujemo se z ljudmi. Bodimo odprti. Včasih naredimo kaj drugače, kot ponavadi. Rečimo DA, ko bi v stari navadi rekli ne.

Razmislek: Vprašajmo se, kaj nas učijo izkušnje? Poglejmo na dogodek iz daljave. Ali vam je dogodek pomagal do novih izkušenj in zavedanja?




27. 1. 12

V NAŠEM ŽIVLJENJU SMO BILI ZAPOSLENI Z RAZMIŠLJANJEM, KAJ DRUGI MISLIJO O NAS, DA SMO POZABILI, KDO SMO


Že od majhnega smo se prilagajali staršem, kasneje učiteljem v šoli, prijateljem, sosedom, sodelavcem. Zakaj? Da nas ne bi zavrnili in zapustili. Da ne bi bili osamljeni. Da nas bi imeli radi.

Oddaljimo se od množice. Vprašajmo se, do česa čutimo strast in kaj nam je res pomembno. Opazujmo, kako preživljamo svoj čas, ali ga namenimo več zasebnemu življenju ali več poslovnemu? Kaj nam vrača več zadovoljstva?

Razmislek: Kdo od naših najbližnjih je imel na vas največji vpliv. Ocenite njegove pozitivne in negativne lastnosti, in jih primerjajte z svojimi. "Če smo v sebi pomaranča, se ne moremo pretvarjati, da smo jabolko."

25. 1. 12

KDAJ JE ČAS ZA USTVARJANJE?



V naši srčiki tiči želja, da prispevamo k razvoju civilizacije. Ko ozavestimo sedanji čas in dogajanje okoli nas, začutimo, da smo ustvarjeni za ustvarjanje.

Vprašajmo se, kakšni so naši talenti in sposobnosti z katerimi lahko dodamo vrednost nečemu? Kaj radi delamo? Kaj nas veseli? Ne zanemarimo nič, tudi sprehajanje kužka ne ali ročnih del.

Nato pojdimo v akcijo. Vzemimo kos praznega papirja, nekaj starih revij, škarje in lepilo. Izrežimo vse sličice, ki v nas zavibrirajo, vse besede in stavke, ki so nam všeč. Oblikujemo in nalepimo izrezke na list. Način, ki je enostaven, nam pomaga uresničiti želje in nas lažje popelje na pot, ki si jo želimo.

Razmislek: Čas za ustvarjanje je sedaj, ta trenutek. Kaj nas veseli, kaj vse bo na vašem življenjskem plakatu?


22. 1. 12

RAZJASNITE, KAM GRESTE



Doseganje tistega, kar želimo, je težavnejša pot. Sprememba poteka tako, da se odločimo kam gremo in se poslovimo od tistega, kar imamo.

Če si ne določimo ciljev in ne vztrajamo pri svojih načrtih, lahko življenje postane prazno in dolgočasna vaja. Pazimo le, da delamo iz sebe ter svoje strasti in ne iz želj drugih, saj tuja zaveza prinaša "hojo po Luni".

Življenje je v vseh primerih brez zagotovil. Ne vemo, kaj se bo zgodilo naslednjo sekundo, kaj šele minuto, uro, dan, teden, mesec, leto.

Pomagate si lahko z vprašanji: Kaj pričakuje od sebe? - Najboljše povezovalno vprašanje je v tem primeru: Kaj bi delali, če bi imeli še 2 leti življenja: je to trenutno delo ali je to kaj drugega? Kdo ste ? Ali ste nekdo, ki rad piše pesmi ali članke; Ali ste nekdo, ki rad fotografira; Ali ste v prostem času osebni trener. Ali ljubite naravo? Imate domačega ljubljenčka? Vse to vam da odgovor, da imate strast in talent.

Razmislek: Če o svoji poti še niste razmišljali, začnite sedaj.


19. 1. 12

INTENZIVNOST DOŽIVLJANJA OKOLICE


Ko smo bili majhni, smo živeli v okolju, ki sta ga oblikovala oče in mati. Okolje je bilo mirno, varno, prijetno, sproščujoče in navdihujoče. Lahko pa je bilo stresno, polno vpitja, hrupa, nemira in strahu.

Tisti, ki so otroštvo živeli v miru, si podobno doživljanje ustvarijo tudi kasneje v življenju. To jim predstavlja poznan občutek in je za njih realnost življenja.

Tisti, ki pa so otroštvo preživeli v kaosu, pa se takšna intenzivnost čuti kot tisto pravo, in jim kaotičen občutek predstavlja realnost v življenju.

Razmislek: Je bilo naše otroštvo radostno ali nemirno? Vprašajmo se, ko se nam dogajajo lepe stvari, ali se jih veselimo ter uživamo v njih? Ali jih NE zaznamo, in že naprej iščemo nove probleme in težave. 

17. 1. 12

PAST PREŽIVETJA


Globalizacija nam je omogočila napredek in razvoj. S tem smo pridobili veliko materialnih dobrin, o katerih so/smo včasih le sanjali.

Torej, zakaj je potem v naš še vedno pristen strah in dvom, ko nam kakšna stvar ne gre po planu. Nismo več v ledeni dobi, ko so si mogli ljudje sami loviti hrano in sami narediti obleko iz kožuha. Nismo več primitivna opičja bitja, ki so trepetala na drevesih pred nevarnimi plenilci.

Smo razviti in sodobni ljudje, ki imamo topel dom, lepa oblačila, polhn hladilnik hrane, službo, ki nam omogoča zdravstveno in socialno zavarovanje, prijatelje, počitnice na morju, in še in še.

Pobegnimo iz pasti preživetja, se jo zavedajmo in jo ustavimo, ko nam želi preprečiti, da bi uživali.

Ogled dokumentarnega filma naše najboljše tekačice na smučeh Petre Majdič je lahko odličen navdih, ki nam pokaže da ni mej ter da lahko ustvarimo, kar želimo.

Razmislek: Poiščimo navdih v motivacijskih ljudeh, naj nam povečajo občutek zaupanja - VSE SE DA.

15. 1. 12

KAKO OHRANJATI ŽIVLJENJE TELESA NASPROTI ZAHTEVAM INTELEKTUALNEGA DELA?


Zaradi novodobne civilizacije ljudje trpimo zaradi razcepljenosti med neravnovesjem fizičnega in umskega dela. Posledica vsega tega je, da ljudje postavljamo šport in skrb za telo na drugo mesto.

Uresničitev cilja je eno: biti v ravnovesju.

Da ostane življenje živahno na obeh področjih, ohranimo stik z telesom, saj brez zdravja ni dela ter ohranimo bistre misli, saj brez znanja ni materialne blaginje.

Najdimo si šport oziroma hobi, ki blagodejno vpliva na naše fizično počutje. Najdimo si delo, kjer izpopolnjujemo svoje talente ter sposobnosti in nas veseli.

Razmislek: Spomnimo se, kako se počutimo, ko nekaj naredimo zase - dobro, kajne?

13. 1. 12

V BLIŽINI IMEJMO LJUDI, KI NAS MOTIVIRAJO


Imamo dvoje vrst prijateljev, znancev, kolegov oz. ljudi, ki jih poznamo - eni so pozitivno naravnani, ostali negativno.

Negativni ljudje nam vzbujajo skrbi in probleme. Govorijo nam stvari, ki nas delajo šibke in zaskrbljene.

Rešitev je, da prevzamemo besedo in spremenimo temo pogovora. V Združenih državah za prispodobo uporabljajo: v primeru strmoglavljenja letala sebi prvi nadaneš kisikovo masko. Torej, poskrbi zase.

Raje se obkrožimo z ljudmi, ki nas napolnijo z energijo, z ljudmi, ki ustvarjajo, ki so optimistični, od katerih dobiš dobro energijo, katera ti lahko pomaga pri lastnem ustvarjanju.

Razmislek: V zasebnem in službenem času opazujmo kateri ljudje nas večinoma obkrožajo - so to res tisti, ki nam zboljšajo življenje?


9. 1. 12

KO MAMA NI URAVNOTEŽENA Z OČETOM, SO VIDNE POSLEDICE


Zgodba se prične pri občutku lastne vrednosti. Če smo dovolj dobri, so okoli nas dogodki temu primerni. Če je naša lastna vrednost nizka, pa večinoma privlačimo prav takšne ljudi in situacije.

Iz tega izhaja, da se mame ponavadi znajdejo v vlogi žrtve, saj v družini igrajo najpomembnejšo vlogo ter na koncu ostanejo za vse same. Ko oče to zazna, se odmakne, saj misli, da bodo vse stvari urejene z mamine strani.

V družini se otroku nato nudijo vse možnosti, brani se ga pred vsemi skušnjavami in problemi, ko pa se ga vrže v realni svet, ne zna splavati. Predvsem v današnjih časih se vidi rezultati, da so mladi izgubljeni, ne vidijo smisla v svojem delu in sebi, ležijo doma na kavčih, se izogibajo kritikam in iščejo ljubezen v virtualnem oz. spletnem omrežju.

Eden izmed znanih primerov je, da se mladi v službi odločijo, da se na njih noben od nadrejenih ne bo znašal, vendar ko naslednji dan prestopijo prag podjetja, prestajajo isto, znova in znova. Saj svet ni vec domač dom, ni vata ne potica, svet je realen, torej poln zahtev, sodb, kritik, dokazovanja in rezultatov.

Vendar, ker na preteklost ne moremo več vplivati, lahko spreminjamo sedanjost. Spremenimo svoje zavedanje ravnanj in jih obrnimo v pozitivno. 

Razmislek: Kaj je za vas rešitev izpopolnitve vaše lastne vrednosti - je to znanje, odločnost, jasno mnenje ALI kisel nasmešek ter zmedene misli.


7. 1. 12

KAKO MOTIVIRATI SEBE ALI KOGA DRUGEGA npr. V SLUŽBI, DOMA, ŠPORTU ALI IGRI?


Ko se ujamemo v ustaljeno tirnico in si želimo narediti spremembo, nam lahko pomagajo različni načini osvežiti določeno situacijo.

Lahko začnemo delati na zanimivem in inovativnem projektu. Naslednja možnost je, da si poiščemo talentirane in bistre ljudi, z katerimi lahko sodelujemo in se pogovarjamo.

Lahko ustvarite prijazno, stimulativno in kreativno okolje. Po končanem delu, pa si predstavljate, da bo storitev ali proizvod uporabljalo veliko število ljudi.

Razmislek: Kaj je vaš gumb, ki vas motivira in spodbuja k boljšemu danes ali jutri?

5. 1. 12

KOLIKO PRIJATELJEV POTREBUJE ČLOVEK?


Na Oxford univerzi, na oddelku za evolucijsko antropologijo raziskujejo, kako so naše misli in telo prišla do določene razvojne faze.

Trenutno preučujejo fenomen današnjih časov - to je virtualna komunikacija. Trdijo, da je posameznik sposoben imeti do največ spletnih 150 prijateljev. Večina jih imajo na internetni strani Facebook-a več, katerim pa, kot pravijo raziskovalci, naši možgani niso več kos.

Vprašajmo se, kako sprejemamo inovativni razvoj. Ali dobrodelno vpliva na naše misli in telo ali nam krade energijo. Ali nam daje užitek ali nam je v breme. V zdravih mejah uporabe ima vsaka stvar korist. Ali znamo postaviti mejo? Si kljub temu vzamemo čas, da umirimo in prečistimo misli, kajti več misli povzroča več stresa.

Razmislek: DOTIK JE VREDEN VEČ KOT 1000 BESED.

2. 1. 12

ŽIVETI V SEDANJOSTI


Karkoli naredimo, vedno je to v sedanjosti. V prihodnosti ne moremo biti, lahko pa smo v preteklosti. Iz preteklosti vlečemo milijone spominov, nekateri so koristi, večina pa jih žal ni.  

Kako biti v sedanjosti? Hitra vaja je, da ustavimo misli in se osredotočimo na telo. Lahko gremo v trgovino, kjer pomerimo novo obleko. Pri plezanju smo fokusirani točno na tisto sekundo, ki se odvija v našem življenju. Ko pripravljamo sestavine za peko gibanice, smo tukaj in zdaj.

Tekom dneva se večkrat opomnimo ali oščipnemo, ter se zavedajmo trenutka v katerem živimo. Tudi leto bo tako daljše :)

Razmislek: Na hitro se spomnite, kaj pa vam pomaga, da ste tukaj in sedaj; npr: šport, delovna naloga, ročno delo, meditacija. S tem si bomo podarili veliko darilo.

Predstavljena objava

ŽIVLJENJSKA VIZIJA

Kaj bom, ko bom velik/a? Kot majhni sanjamo o viziji dela, ki ga bomo opravljali, ko bomo veliki. Pa se res zgodi tako, kot smo si preds...