NAŠA VOLJA IN VOLJA ŽIVLJENJA

 

Vsak dan nas čaka nov dan. V svojih urnikih imamo napisan poln seznam dejavnosti, vendar čisto nikoli ne vemo, ali se bo sešlo celotno naše planiranje, kot smo si želeli.

 

Torej lahko po svoji volji lahko določamo le do neke meje, kaj pa se bo zares zgodilo pa nihče ne ve. Lahko le predvidevamo. Včasih opazimo, da je poleg naše volje še "volja življenja" oz. višja sila. V ekonomiji ta fenomen imenujejo "nevidna roka".

 

Ko se dogodki zasukajo drugače kot smo si želeli, je dobro biti odprt in fleksibilen. Kontroliranje v takem primeru velikokrat prinese le slabo voljo, če spustimo nadzor, pa se stvari slej kot prej postavijo na svoje mesto. Vendar na drugačen način, kot smo si mi zamislili.

 

Razmislek: Ko se stvari obrnejo drugače kot smo si želeli, sprejmimo.

 

JASNO ZAPISANI CILJI NAM POMAGAJO DO HITREJŠE REŠITVE

 

V našem umu je milijone misli, ki so nenehno razpršene. Razmišljamo o nečemu, ko nas nekdo zmoti z svojimi besedami, in že razmišljamo o tem, kaj nam je razlagal sogovornik. Šele ko se osredotočimo na točen cilj, se nam misli počasi umirijo. Občutek imamo kot bi nastal prazen prostor, zatem sledi jasnost in nove ideje.

 

Ko imamo problem, je priporočljivo zapisovati svoje misli na papir. Pri pisanju smo lahko več ali manj avtentični, ko preberemo kar smo napisali, pa nam poda vpogled, kaj v resnici res razmišljamo.

 

Vsi si želimo rešitve za probleme, ampak kar naprej razmišljamo le o problemu. Ko si zapišemo kakšne bi lahko bile po našem mnenju rešitve, pa nimamo več izgovorov, da se nečesa ne da. Zapisane rešitve si nato postavimo na vidno mesto.

 

Razmislek: Ko si rešitev zapišemo, je pot do cilja jasna in osredotočena. 

 

KO NEKAJ PODARIMO

Človek ima veliko srce. Ko deli svoje znanje, ko deli objeme, ko dela dobra dela, ko pomaga sebi in ostalim, ko poda kompliment, ko skrbi za naravo in živali, ko je njegova beseda dobra, vse to in še več lahko podari.
 

Ena izmed oblik daritve je tudi dobrodelnost. Ko ljudje na primer ostanejo čez noč brez svojih najbližjih, se jim podre svet. Osamljenost in praznina se veča in četudi na prvi pogled izgleda, da imajo vse, iščejo ljubezen in notranji mir. So-človeka prosijo za pomoč, za pozornost in za spodbudo.

Zanimivo povezavo je odkril indijski modrec, ki pravi, da smo kot dojenčki zaznali ljubezen preko hranjenja z materine dojke. Kot odrasli pa nadomeščamo notranjo praznino z materialnimi stvarmi kot z hrano.

 

Razmislek: Ko podarimo vrečko dobrot, podarimo tudi del sebe. Podarimo sočutnost, ljubezen in upanje.

 

 

 

 

 

KO SMO NAPORNI SAMI SEBI, SMO DRUGIM ŠE 2X BOLJ

Hitri tempo življenja zahteva od nas vse mogoče. Še več dela, še več obveznosti, še več zahtev. Ko smo tako proaktivni, pozabimo nase in naše počutje, ter oprezamo za cilji, ki jih želimo izpolniti najboljše.

 

Vendar pa se hitro ujamemo v nelagodno počutje, ki ga vlečemo iz dneva v dan. Čutimo, da se v sebi ne počutimo dobro, pa odlašamo, da bi pogledali, kaj nas muči, se s tem soočili in predelali. Napetost v nas se veča, postajamo naporni sami sebi. Vrtimo se kot maček okoli vrele kaše in komaj čakamo, da bo vikend, da bomo imeli glavo "na off".

 

Za okolico je naše sitnobno počutje tudi v veliko breme, saj nismo sproščeni, energija je nizka, misli zbegane, nasmeh umeten.  Ljudje nas namreč čutijo ter opazijo, kot mi čutimo njih. Torej, vzemimo si čas zase, stresimo ves gnev iz sebe, pogovorimo se z modrim človekom, preberimo knjigo, ki nas uči šole življenja, in vztrajajmo, da smo boljše.

 

Razmislek: Poskrbimo za notranje počutje, kot poskrbimo za topel obrok.

ZATIRANJE ČUSTEV POVZROČI TELESNO NESREČO

 

Človeško telo je živ organizem in ima energetski sistem. Ko je naše energetsko polje šibko, je telo oslabljeno in se nas hitro loti bolezen. Narava je v osnovi poskrbela za bioritem, katerega pa zaradi tempa življenja ne poslušamo. Manjko energije najlažje opazimo,  npr. ko se z nekom družimo in se poslovimo popolnoma izžeti, ali pa ko se nekaj časa zadržujemo v trgovinskih centrih, iz katerih pridemo z rahlim glavobolom.

 

Ker je čustveno področje posameznika še vedno zelo intimni del, smo zaradi tega ljudje zelo zadržani. Breme prenašamo toliko časa, da se nam prične odražati na telesu. Telo je namreč avtentično in ne more skrivati posledic.

 

Preden se odpravimo k zdravniku, premislimo o vzroku naših zdravstvenih težav in telesne nesreče. Napišimo si na list papirja ali povprašajmo najbližje, kako nas vidijo oni. Dobili bomo "big picture" oz. širšo sliko našega življenjskega ciklusa. Mogoče pa nas vse to opozarja, da bo potrebno spremeniti kakšno navado ali pa izbrati drugo pot.

 

Razmislek: Telesno bolečino vzemimo kot namig, da izbrana smer našega delovanja ni v skladu z nami.

VPLIV KULTURE NA NAŠE OBNAŠANJE

Vsak prebivalec nosi s seboj v življenju večji del kulture dežele, kjer živi. Kultura izhaja iz latinske besede cultura, izpeljana pa je iz besede colere, ki pomeni gojiti. V wikipediji navajajo, da pod kulturo spada tehnika, umetnost, znanost, moralni sistemi, značilna vedenja in navade.

 

V našem pogledu sta zanimivi dve kulturi, to je individualističen in kolektivističen vidik. Z razvojem kapitalizma prihaja v ospredje individualističen način. Posameznik se na osnovi tega obnaša precej egoistično, samozadostno in nastopaško. Pomemben je denar, izgled in veliko dobrin, s katerimi merimo svojo moč ter vrednost. Pri kolektivističnem načinu so pomembne vrednote, kot je skrb za druge, družina, poudarek je na socialnem življenju,  velja predvsem vsi za enega, eden za vse.

 

Pri vsem tem izstopa vprašanje, kaj je prav in kaj narobe, kajti radi obsojamo druge, ki govorijo drugačen jezik, ki jejo drugačno hrano, ki imajo drugačne modne, verske, miselne navade. Kaj če bi se mi npr. rodili v tisti državi, katere kultura nam ne ugaja. Torej, je lokacija našega rojstva izven dosega naše volje in vpliva.

 

Razmislek: Kultura vsakega posameznika je najboljša, v kolikor z njo živi v harmoniji in z srcem.

 

 

ODKRIVANJE DIAMANTOV, TO SO NAŠE SPOSOBNOSTI IN TALENTI

 

Tisti, ki se zavedajo svojih talentov in jih skrbno uporabljajo, so dober primer, da posameznik lahko uživa v svojem delu. V kolikor tega še ne zaznamo in nimamo jasne predstave, gremo lahko v akcijo.

 

Preizkušanje različnih del v katerih vidimo vsaj trohico svetlobe, nam lahko pokažejo nove dimenzije naših sposobnosti. V otroštvu smo preizkusili veliko različnih hobijev in spretnosti, le spomniti se jih je zopet potrebno in obnoviti navdih. V večini primerov bomo našli novo veselje. Pri prebiranju in opazovanju najnovejših trendov in novosti najdemo veliko idej, ki nam dajo motivacijo za nadaljnjo iskanje.  Inovacijam je trenutni čas zelo odprt in naklonjen. Najboljše pa je druženje z tistimi, ki imajo veliko inspiracije in idej.

 

Ko delamo z veseljem, delamo s srcem. Energija človeka je visoka in čista, kar privlači tudi ostale. Na ta način lahko tudi pričnemo služiti ljudem. Ko dajemo drugim, se počutimo koristne, kar nam daje zadovoljen občutek.

 

 Razmislek: Diamanti talentov, ki jih lahko najdemo v sebi, so neprecenljivi. Radost do dela, je ena izmed najboljših energij, ki si jo posameznik želi.

 

 

PREVEČ ZAPOSLENOSTI ŠIBI NAŠO ENERGIJO

 

Znanstveno je dokazano, da je človek omejen z razpolaganjem svoje energije. Zaposleni smo lahko le do meje, ko se počutimo dobro. Če prisluhnemo sebi, nam telo naravno pove, kdaj smo polni zagona in kdaj rabimo počitek.

 

Velikokrat si poleg rednih obveznosti zapolnimo dan z druženjem z prijatelji ali z partnerjem, pečenjem peciva, pospravljanjem, tekom, obiskom kina, z otroci ali kupovanjem. Ko se zvečer vprašamo, kako smo preživeli dan, ugotovimo, da se počutimo čudno, smo mogoče izmučeni ali pa nas rahlo boli glava. Telo nam torej opozarja, da smo enostavno pretiravali.

Vprašajmo se, ali smo zaposleni iz radosti, ali le zato, da se ne počutimo osamljene. Prenapolnjen urnik je tudi bežanje od soočenja z morebitnimi problemi. Pri  "popravljanju" sebe si lahko pomagamo tudi z pozitivno afirmacijo, ki si jo nalepimo na ogledalo, kot je npr: "Vedno sem na prvem mestu."

 

Razmislek: Svojo energijo uravnavamo z nenehnim preverjanjem svojega počutja ter z popravljanjem razpoloženja.

 

NAŠA ČAROBNA SPREMEMBA

Stojimo v prostoru in opazimo, da bi radi imeli novo spremembo. Ker smo ljudje navad, težko kaj odstranimo ali premaknemo, saj menimo, da je tako kot je, najboljše. Tako lahko mine kar nekaj časa, zadeva ostaja enaka. V nas pa ostaja nekakšen nemir.

 

Čarobna sprememba pride iznenada. Včasih se je potrebno odreči lastnim nasvetom, in poslušati predloge druge osebe. Tudi vzorci so močne bariere, ki nam ne pustijo spremembe in nas nenehno držijo v istem oprijemu.

 

V mislih si npr. zamislimo kakšen prostor bi radi imeli - je to prijeten, domač občutek, drugačna razporeditev, lahko je le cvetoča roža. Pomaga tudi risanje. Pogovor z ljudmi pa odpre pot do uresničitve. Sprejemajmo kot le lahko in prisluhnimo.

 

Razmislek: Z odločitvijo in z malo več "elastičnosti" so čarobne spremembe še hitrejše.
 

                     

VLOGA ŽRTVE JE TESNO POVEZANA Z ODGOVORNOSTJO

Za neljubi dogodek zopet krivimo sodelavca, kako je neumen, se spomnimo na očeta in mamo, ki nam nista podala pravilnih navodil za življenje, tudi prijatelj je kriv, saj nam je ravno on svetoval pri tej zadevi. Osredotočeni smo na drugega, ga obsojamo in stresamo jezo nanj.

 

Na prvi pogled se počutimo dobro, saj je vsa pozornost v drugemu, in ne v nas. Menimo namreč, da smo vse naredili pravilno, le zakaj se nam dogajajo slabe stvari. Ko dalje vztrajamo v vlogi žrtve, v nas raste jeza, zmeda, smilimo se samemu sebi, mislimo, da smo za vse sami, vedno več imamo negativne energije. Na obrazu se opazi obupan izraz.

 

Največkrat lahko z odgovornostjo prekinemo vlogo žrtve. Odgovornost nastane iz naše odločitve. Ko smo se podali v neko zadevo, smo se mi sami odločili zanjo. Torej, nosimo odgovornost in vse dobre ter slabe posledice neke situacije. Ko se tega zavemo, odpadejo obtoževanja drugih in predvsem sebe.

 

Razmislek: Ko se odločimo za dejanje, preverimo našo zmožnost odgovornosti - ali bomo sposobni sprejeti tako dobre kot slabe posledice.

 

MOŠKI RETRO IN METRO SVET

Vsi moški so bili tisočletja nazaj lovci in so skrbeli  za varnost svojih domov ter družin. Moška energija je bila odločna, samozavestna, divja. Z razvojem je to vlogo prevzel sistem in jo zamenjal z denarnim sredstvom. Tako sedaj namesto moškega, skrbi za hrano trgovina, za varnost pa varnostna služba, potrebno je le delati, da se z denarjem sistem poplača.

 

Denar je prinesel tudi način življenja. Oblikovala se je npr. posebna kategorija moških, ki se imenuje metro moški. Imajo prefinjen stil oblačenja in obnašanja. So tipični predstavniki potrošništva. Nenehno skrbijo za svoj videz in uporabljajo precej kozmetike. Skrbno izbirajo znamke svojih oblačil, pohištva, lokacije za svoj prosti čas.

 

Drugi tip so retro moški. Izražajo prvinski del sebe, se ne zanimajo za stil in zanemarjajo svoj videz. Všeč jim je klasičen način športa, se ne ozirajo na mnenja drugih, so prvinski in rahlo grobi. Z generacijo X in Y se je oblikovala tudi mešanica retro in metro moških, imenujejo se neo moški.

 

Razmislek: Kljub spremembi načina življenja, so navodila za uporabo srca in uma ostala enaka.

 

 

KO ZVEČER NE MOREMO ZASPATI, NAREDIMO VAJE

Dan vedno hitreje mine. Veliko opravkov, delovne obveznosti, športni premor, meditacija, prijeten klepet, vse to nam zapolni naše življenje. Dejavnost dvigne v telesu energijo, poviša se adrenalin, velikokrat se soočimo z stresom.

 

Ko se zvečer počasi umirjamo, čutimo da je delna razburjenost še vedno prisotna. Če pogledamo na sebe z daljave, opazimo, da kar ne prenehamo razmišljati, kaj se nam je zgodilo danes, včeraj, 5 let nazaj, kaj je rekel sodelavec, ali smo se na sestanku pravilno odločili, ali bi se mogli bolj potruditi. Monologi v glavi vrtijo film, ura teče, naslednji dan pa je zopet nov dan, potrebno je zgodaj vstati in biti poln novega zagona. 

 

Zato pozornost enostavno preusmerimo v dihanje. Sledimo ritmu trebušne predpone, počasen vdih, počasen izdih. Pomagamo si tudi tako, da damo roke na trebuh, ter sledimo dihanju. Je kot nekakšno štetje ovčk, vendar brez misli. Telesu lahko tudi ukažemo, da se sprosti, vendar postopno. Nežno si rečemo: "Sprostijo naj se stopala, gležnji, stegna, trebuh, hrbet, trebuh, obe roki, vrat, glava in obraz".

 

Razmislek: Izčrpajoč um nam jemlje pomemben in dragocen čas. Z umiritvijo lahko prevzamemo kontrolo.

 

 

 

POSTAJAMO SOCIALNI INDIVIDUALISTI

Včasih smo bili del socialnega režima, kjer je veljalo vsi za enega, eden za vse. Imetje se je delilo med ljudi, družabnega življenja je bilo veliko, tako na delovnem mestu kot v prostem času. 

 

Nato se je počasi pričel približevati kapitalistični sistem, podjetništvo se je širilo med ljudi, materialistični sistem je prevzel svoje mesto. Ljudje so postali samostojni, iznajdljivi, prevzetni, skratka individualisti.

 

Individualizem zelo meji na samostojnost kot na samoto. Samota je lahko pozitivna, saj vsak rabi čas zase za notranjo umiritev. Vendar le do meje, ko ne preide v osamljenost. Osamljenost človeka čustveno hromi in mu daje občutek neljubljenosti.

 

Vendar, ker je v naravi posameznika, da je socialno bitje, se sedaj vzpostavlja povezava individualizma in sociale. Tako se na primer oblikuje nov način dela "co-working", kjer lahko vsak, ki je samostojni podjetnik sodeluje z nekom, ki ima  podobne interese, pri tem pa oba ohranita želeno mero neodvisnosti.

 

Razmislek: Vsako stopnja razvoja človeštva prinaša zanimive izzive. Z odprtostjo rastemo naprej.

 

 

 

NAŠA ŽIVLJENJSKA OBDOBJA SO KOT LETNI ČASI

V pomladnem času se prične vsa narava prebujati, vzklijejo zvončki, teloh, nato zacvetijo cvetovi dreves in prične poganjati prva trava. Podobno se dogaja z posameznikom v prvih desetih letih svojega življenja. Prične se mu razvijati telo, kažejo se prvi znaki odločnosti in iskanja svoje samostojne poti v svetu. Vsa bitja v tem času rastejo in se razvijajo.

 

Nato narava preide v poletje in se pokaže v svoji toploti, bujnem rastju, ozračju polne energije. Človek iz pubertete preide v zrelejše obdobje, ki je na vrhuncu energije, delovnega elana, ustvarja si družino in gradi svoje prebivališče.

 

Ko nastopi jesenski čas, se prične obiranje sadov, ki so rasla skozi leto, barve listja se spreminjajo kot se spreminja vreme, vročina pojenja. Pri človeku se razlika opazi, ko se njegove ambicije umirijo, pričnejo se kazati rezultati predanega dela, otroci stremijo k samostojnosti, dom postane ustaljen, kažejo se znaki staranja.

 

Zimske radosti nastopijo, takoj ko zapade sneg. Narava se umiri in počiva. Pripravlja se na nov cikel. Tudi človek predaja znanje naprej, uči mlajše modrosti življenja, piše knjige in počiva. Razmišlja, kaj vse bi lahko še naredil ali pa je le zadovoljen z svojim življenjskim popotovanjem.

 

Razmislek: Naravni proces življenjskega ciklusa je naraven tako za naravo kot za človeka. Narava ga sprejema, ali ga mi tudi?

 

 

KO MINE DAN, POKUKAJMO KOLIKO LJUBEZNIVIH DOGODKOV SE NAM JE ZGODILO

Mi smo danes tukaj, ker obstaja ljubezen. Najprej jo čutimo v sebi, kot mravljinčasto energijo, ki šviga sem ter tja in je ne moremo kontrolirati. Čutimo le strast, nežnost, toplino, navdušenje, moč. Pride občutek: "Ja, vse se da". Nato se ljubezen ustvari v odnosu z partnerjem, s prijateljem, z staršem, z otrokom, z prikupnim psičkom, nam najljubšim športom, z slastno hrano, ko pridemo v gore, ko nas greje sonce, ko se kopamo v morju in še in še.

 

Tekom dneva si vzamemo kratek čas, lahko je tudi le kratka misel, in se spomnimo, kje vse smo občutili ljubezen, kje smo jo videli, spomnimo se pohvale ali pa se le nasmejimo srčkasti pizzi, ki nam je spontano uspela.

 

Razmislek: Vsi si želimo dobrega počutja. Zaznavanje ljubezenskih sporočil dviguje energijo. Bodimo pozorni :)

 

 

 

NE PRIMERJAJMO SVOJEGA ŽIVLJENJA Z DRUGIMI, SAJ NE POZNAMO NJIHOVEGA POSLANSTVA

Človek je socialno bitje, zato se je vzpostavila socialna primerjava. V kolikor je ta primerjava koristna, da nam pomaga pri našem razvoju in napredku ter boljši volji, je dobrodošla. V kolikor pa se zalotimo, da z primerjanjem sebe ponižamo in smo skromni ter drugega poveličamo, pa je negativna.

Ko se zavemo, da je čisto vsako življenje kot prstni odtis, drugačno drug od drugega, primerjava ni več potrebna. Potrebna je le do te zdrave mere - npr. radi bi imeli zdrave lase, kot jih ima prijatelj, in ga vprašamo, kako skrbi za njih, s tem da nismo zavistni on ima, jaz pa ne.

Tudi poslanstvo vsakega človeka je drugačno. Če nekomu uspeva pri vodenju joge, je za drugega poslanstvo odlično poučevanje golfa. Če ima nekdo zelo lično urejen vrt, je za drugega sreča v vzgajanju otrok - torej, en bo priskrbel hrano, drugi bo varoval. Sestavljanka se lahko sestavi.

Razmislek: Primerjava z nekom ali nečim stimulira, ko čutimo, da delujemo iz ljubezni do sebe in nam pomaga pri nadaljnjem razvoju.

 

PRETEKLI DOGODKI SO DEL NAS, VENDAR NISO VEČ SEDANJOST

Življenjska premica se začne z rojstvom, mladostjo, konča s starostjo. Najraje bi ostali vsi mladi, pa nam vsak nov dan pokaže, da tako ne bo. Radi bi tudi vsi ostali v preteklih dogodkih, saj nam um skozi spomin nenehno pošilja misli in občutke, ki so se nam že pripetili.

Ker so energije sprememb močno prisotne v vsakodnevnem življenju, nas lahko pretekla prepričanja pričnejo zavirati pri nadaljnji poti. Ko to zaznamo, si vzamemo čas zase ter si na enostaven način zapišimo, katero zadevo si želimo razčistiti - ali je to pretekli odnos z sošolko, partnerjem, s katerim od staršev, lahko smo ta oseba tudi mi sami, ali pa je to povezano z kakšnim področjem študija, ki ga nismo dokončali, pa nam je sedaj žal, ali je to služba, ki takrat za nas ni bila primerna, sedaj pa obžalujemo, da nismo več tam.

Kar lahko dobro potegnemo iz pretekle izkušnje, je spoznanje, da na primer močno pogrešamo lastnost nam ljubega človeka, vendar jo bomo v prihodnje prepoznali ter spoštovali v drugačni situaciji. Tako se prenehamo sekirati, da nečesa nimamo več in si s tem odpremo nove možnosti za sedanjost in prihodnje izzive, saj smo sprejeli preteklo energijo.

Razmislek: Moder nauk starejše gospe pravi "Znebite se vsega, kar ni uporabno, lepo in veselo." Naj bodo poleg tudi zavirajoči pretekli spomini.

 

HRANA JE MI

Človek za preživetje potrebuje hrano in vodo. Bolj kvalitetna je prehrana, bolj je telo zdravo. Vendar zaradi hitrega tempa življenja, ki je polno vsakodnevnih aktivnosti, namenimo hranjenju manjšo pozornost, kot bi jo morali. Ker je hrana sestavni del naše biti, bi moralo biti hranjenje na prvem mestu. Kot pri dojenčku.

Uživamo zelo siromašno hrano, saj je hitra prehrana vedno bolj na razpolago, ki pa ni kvalitetna. Tako telesu primanjkujejo snovi, ki bi ga krepile in mu dajale zdravo moč in energijo. Prične se začaran krog, saj namesto zdrave in bogate hrane, vnašamo v telo sladke in kalorične stvari, ki pa nudijo le začasno sitost.

Prava hrana je bio hrana, ki prihaja iz vrta, najboljše je, ko je pridelana doma brez umetnih dodatkov. Da se telo še lažje prečisti, pa svetujejo ljudje, ki so preživeli zelo težke bolezni, vegetarijansko hrano. Tako se  lahko ledvice in jetra opomorejo od strupov in pomagajo telesu k najboljši zdravi regeneraciji.

Razmislek: Ko prisluhnemo telesu, nam lahko intuitivno pove, kaj  vse potrebuje.

 

KO NEKAJ POČNEMO IN SE NE ZAVEDAMO TEGA

Osnove psihologije prikazujejo zavedno in nezavedno raven delovanja. V zavednem delovanju se zavedamo prvo sebe, se čutimo, vemo da delujemo ta trenutek in sedaj. Primer zavednega delovanja je, ko se sprehajamo po plaži, slišimo valove morja in vonjamo borovje. V nezavednem stanju se ne čutimo, odreagiramo odrezavo in nenadno. V nezavednem delovanju so največkrat skriti vsi vzorci domače vzgoje, šole in okolja.

V nezavednem delovanju se na primer zalotimo, da naredimo nekaj isto kot naša mami ali oči ali brat. Če je bila naša mami stroga in je imela avtoriteto v družini ter nam dajala občutek strahu, bomo najverjetneje do svojega partnerja ali nadrejenega občutili strah. Občutek strahu se bo nezavedno prebudil v nas in v trenutku bomo odreagirali, kot smo vajeni od majhnega. Vendar če se večkrat opazujemo, kako ob kakšnih dogodkih odreagiramo, lahko preoblikujemo nezavedna delovanja.

Nek ameriški psiholog je narisal sliko zavednega in nezavednega polja. Če si predstavljamo list A4 formata, je bilo nezavedno polje celoten list, zavedno polje pa je obsegalo le majhno pikico. Iz prikazane skice, si lahko predstavljamo, kako močan vpliv ima na naše delovanje nezavedna raven.

Razmislek: Imejmo oči odprte tudi za nezavedna dejanja, saj lahko tam najdemo večino odgovorov na naša vprašanja - le potopiti se je potrebno pod gladino.

 

GENERACIJI X IN Y ZARADI RAZVOJA TEŽITA K NOVIM VREDNOTAM

V zadnjem obdobju zaradi novih energij potekajo po svetu večje spremembe. Nastajajo finančne krize, upori ljudi, stranke komaj ohranjajo svoje pozicije, med pari je vedno več ločitev ter razhajanj, otroci so nestrpni. Zakaj? Ljudje se pričenjamo zavedati predvsem sebe.

Človek se nenehno razvija v skladu z sistemom oziroma kulturo, kjer prebiva. Problem nastane, ko uveljavljen sistem ne dohiteva več razvoja posameznika. To se zaznava predvsem na službenem in partnerskem področju. Večina mladih je po končanem šolanju neopredeljenih, kaj bi resnično radi delali, če pa že dobijo službo, pa tam ne vidijo pravega izziva. Tudi v partnerstvu sprejemajo odločitve, katerim niso kos, nato pa jih preseneti ločitev ali razdor veze.

Zavedanje sebe z odločnostjo in dobrosrčnostjo lahko prinese marsikatero novo in pravo smernico na poti. Ko pričnemo delati iz svojega srca, bo to prava pot za nas. Takrat ni zmede, ne vprašanj.

Razmislek: Potrebno je povzeti najboljše od tega, kar smo se naučili, od tega kar čutimo ter od tega kar si zares želimo. Oblikujemo svoj jaz, nenehno.

 

ALI JE KRITIZIRANJE POZITIVNO ALI NEGATIVNO?

Velikokrat zahtevamo natančno določeno ravnanje ljudi, dogodkov, načina delovanja, govorjenja in pozabimo, da če se ne zgodi tako kot smo si zamislili ali si predstavljamo, postanemo odvisni in nepovezani s seboj. Nejevolja nato spodbudi kritiko, kritika spodbudi negativno energijo v ljudeh ter pristanemo v začaranem krogu.

Na sitne situacije lahko odreagiramo panično, slabovoljno, kritično ali pa poiščemo dobro v slabem. Ko sprejmemo dejstvo, da imamo občasno zelo slab dan, se kritičen pogled lahko hitro zmanjša. Pogled na to, da je življenje živa in valovita premica - dogaja se tako dobro kot slabo, daje vedeti, da ne bo nenehno skozi slabo, ali nenehno skozi dobro.

Kritika je absolutno lahko zelo zdrava. Pomaga nam pri razvoju, napredku in zboljševanju. To nastane, ko kritiko povemo iz srca kot svoje mnenje in ne kot obtožbo na so-človeka. Nato se odmaknemo, saj je vsak zase namreč odgovoren, ali bo kritiko sprejel ali zavrnil. Pri tem mi sami nimamo več vpliva.

Razmislek: Kritika podana kot naše mnenje, je dobrodošla, takoj ko se umaknemo in ji pustimo, da je sprejeta ali odbita.

VSAK IMA SVOJO ODLOČNOST ŽE V SEBI

Izhajamo iz delovanja "jaz sem".  Vsak človek je svoj jaz. To pomeni, da ima oblikovano svoje razmišljanje, delovanje, komuniciranje, vedenje. V sebi nosi vse tisto, kar mu omogoča preživetje in živetje. Večino tega se je naučil od majhnega, nekaj pa se uči tudi sproti.

Ko ne delujemo v skladu z svojim jazom, se v nas vzbudi občutek nezadovoljstva in krivice. V mislih pričnemo delati filme, zakaj nas zopet ne poslušajo, zakaj je uslišan nekdo drug, kje je naše mesto. Pričnemo se obtoževati in oddajamo še slabe volje.

Dobro se je zavedati, da imamo odločnost vgrajeno že v sebi, le uporabiti jo moramo. Ko se zavedamo sebe, ko ne sanjamo in nismo odklopljeni, je prisotnost odločnosti zelo močna. Vendar je potrebna nenehna vaja in potrpežljivost z samim seboj. Če opazujemo dojenčka, ima "samodejno" vgrajeno odločnost, da bo shodil, ne glede na vse. Enako se nadaljuje kasneje v življenju, ko z svojo odločnostjo nadaljujemo pot na različnih področjih življenja.

Razmislek: Zase poskrbimo najboljše sami, saj impulz odločnosti nosimo v sebi že od majhnega.

MOČ STAROSTI

Čas teče in nič ne reče, pravijo starejši ljudje. Ko se ozremo nazaj, vidimo kaj vse smo doživeli, preživeli, dali skozi, se naučili ter postali bolj modri. Na naši premici življenja imamo začrtane pomembne prelomnice, ki jih ne bomo nikoli pozabili.

Kje se starost najbolj pozna? Na obrazu, ki vedno razkriva odsev nas. Pozna se v naši življenjski energiji in vsakodnevnem počutju - ker tudi, če smo že starejši, je naša energija lahko še močnejša in bolj močna.

Ko gledamo današnje fotografije sebe in za nazaj, prepoznamo kje žarimo in kje ne, kaj oz. kdo nam daje ali jemlje energijo. Zanimivo je tudi, ko beremo avtobiografske knjige, opazimo, da se v človeku nenehno pretaka življenjska moč, ko je mlad in ko je star - nenehno živi in zato se mu nenehno dogajajo stvari - tako na kariernem področju kot na zasebnem.

Razmislek: Mladi ali stari, duša je lahko enako stara, le če skrbimo zanjo.

IMETI MOŽGANE NA PRAVI FREKVENCI

Naši možgani so kot otrokom delovali na alfa ali teta valovih, saj smo se učili stvari spontano in mimogrede. Če smo se kot majhni gibali v dvojezičnem okolju, sedaj tekoče govorimo dva jezika. Kot pravijo raziskovalci, pričnejo naši možgani sprejemati valove zvoka, ki ga slišimo na isti ferkvenci, s tem pa se lahko lažje učimo.

Poznamo alfa, beta, gama in teta valove. Ferkvenca teta valov so izjemno sproščujoči in nam pomagajo pri ustvarjanju. Teta valove lahko slišimo, ko smo v  hiponozi ali samohiponozi. Takrat se spustimo v podzavest, s katero na tej ferkvenci najlažje komuniciramo.

Ker smo izpostavljeni nenehnemu učenju na delovnem mestu, šoli, fakulteti ali v privatnem življenju, si lahko z poslušanjem določenih ferkvenc pomagamo k izboljšanju koncentracije. Kot predlog so ponujene različne meditacije ali pa le poslušanje cd-jev.

Razmislek: Z različno frekvenco lahko najdemo v sebi strast in navdih.

SVOJEGA ZNAČAJA NIKOLI NE OPIŠEMO TAKO DOBRO KOT OD NEKOGA DRUGEGA

Če pogledamo iz ptičje perspektive, lahko rečemo, da najboljše poznamo sebe, saj smo nenehno s seboj. Vendar, ko je potrebno povedati o sebi pozitivne ali predvsem negativne lastnosti, kakšne talente in sposobnosti imamo, kateri je naš nezaveden vzorec, po katerem se največkrat odzovemo, pa pričnemo mencati, jecljati, razmišljati, gledati strani ali pa utihnemo.

Če pa moramo opisati svojega prijatelja, pa postanemo zelo zgovorni, saj nam je lažje govoriti o drugemu. Zelo značilna človeška lastnost je kriviti drugega, predvsem v poslovnem in partnerskem odnosu. Tako se otresemo bremena in lažje dihamo, samo da se nam ne bo potrebno poglobiti vase in videti tudi negativne ter boleče strani sebe. Naš ego oz. naš um bo vedno našel izhod, četudi bo ta največkrat negativen - npr. slaba beseda, okrivitev.

Že list papirja, kamor napišemo, da smo jezni na sodelavca ali soseda, nam pomaga k odkritosti do sebe, kajti v realnosti se delamo prijazne in sočutne, v naši notranjosti pa človeka sovražimo. Naslednjič, ko se bomo s kom pogovarjali, povejmo tako kot mislimo mi, in ne kot misli nekdo drug ter opisujmo situacijo iz svojega zornega kota stališč, čustev, pogledov.

Razmislek: Ste v dvigalu z nekom, katerega bi radi prepričali, da si za vas vzame čas še kdaj kasneje. Kako bi se opisali v parih stavkih?

KO SKRIVAMO SVOJE MNENJE IN SMO PRIDNI

Ljudje smo socialna bitja, zato si ne želimo biti zavrnjema, saj nam to povzroča bolečino. Vsi si želimo biti sprejeti in všečni drugim ter pripadni krogom družbe. S tem se v nas zbudi občutek umirjenosti, saj vemo, da smo ljubljeni. Kot majhen otrok se pomirimo in čutimo zaupanje.

Lahko pa se zgodi, da zaradi nenehnega iskanja sprejemanja, pričnemo zatirati svoj jaz, svoje mnenje, misli, čustva, ustvarjanje, delo, želje, ljubezen, potrebe, strast. Pričnemo se podrejati, ker nas je strah, da nas bodo zavrnili ter odrinili. Ko to počnemo, v sebi nismo zadovoljni, nasprotno - smo nesrečni, saj zanikamo sebe.

Torej, ko povemo kar mislimo, ko se odpremo ter pokažemo svoje načrte, zamisli, besede in srce, takrat smo svobodni in avtentični. Pravi prijatelj oz. partner nas bo sprejel takšne kot smo v resnici in take ljudi si zaslužimo imeti ob sebi, vendar teh ne bo veliko, bodo pa zato naše največje bogastvo.

Tedanji čas nam vedno bolj omogoča, da se izražamo, da lahko svobodno ustvarjamo svoje spletne strani, pišemo bloge, podajamo svoje mnenje in razmišljanje, se učimo od drugih ter se tako razvijamo, organiziramo shode in stavke, kandidiramo za vodstvene funkcije ali pa sodelujemo v različnih društvih.

Razmislek:  Odtenek "rdeče" popestri, kot popestri dan vsako "mnenje".

SPOŠTOVANJE POSAMEZNIKOVEGA OSEBNEGA ŽIVLJENJA

Predvsem pripadniki mlajše generacije (X in Y) si prizadevamo za višji življenjski slog, kjer dajemo prednost tudi prostemu času. Ponuja se nam veliko možnosti, da se lahko ukvarjamo s športom, meditacijami, ročnimi deli, si privoščimo tortico in belo kavo, gremo na morje, žuramo, imamo piknike, smo na facebook-u, potujemo, kampiramo, ustvarjamo svoje spletne strani ali pa le ležimo na najljubšem kavču.

Obdobje razvoja se močno spreminja. To lahko vidimo tudi pri vedno večjemu številu vpisov študentov na fakultete. Pojavlja se vprašanje, le v katerem obdobju oz. civilizaciji je bilo možno tako sproščeno študirati kot v sedanjem času?

S tem se tudi vedno bolj zavedamo spoštovanja sebe in svojega življenja. Časovna vrednota pa nam da zamisliti, kam in komu namenjamo svoj čas, kdo izkorišča ter krade naš čas, in ali spoštujemo svoj čas, ki je konec koncev omejen.

Razmislek: Spoštovanje prostega časa postane vrednota, takoj ko si ga znamo vzeti.

VSE KAR POČNE ČLOVEK, JE USTVARJANJE

Ena izmed plati naše osebnosti je ustvarjalnost. Vsak človek na svetu je sposoben ustvarjati, saj je to del njegove narave. Najboljši scenarij je, da človek lahko dela tisto, kar ljubi in najbolj uživa. Potem je njegovo življenje osmišljeno. Ustvarjalna energija je najmočnejša energija. Ustvarjamo lahko različne projekte od hobijev, do ustvarjanja družine, do grajenja objektov, pisanja knjig in blogov, skrb za male živali, učenja, pisanja diplom, ustanovitve podjetja, oblikovanja spletne strani..če povzamemo, vse kar počne človek, je ustvarjanje.

Ko se lotimo ustvarjanja projekta, si je najboljše zamisliti končni cilj. Občutimo zadovoljstvo in veselje ob končnem izidu in si vizualizirajmo končno sliko našega projekta. To nam pomaga k lažji izvedbi. V vmesnem času pa si plan razdelimo na majhne korake (npr. 10 manjših nalog), ki jim potem sledimo, za hitrejšo realizacijo. Manjše naloge so namreč lažje obvladljive.

Ko ustvarjamo nismo utrujeni, saj se v nas ustvarja gonilna energija. Daje nam motivacijo, občutimo notranjo moč, postanemo radostni.

Razmislek: Ustvarjanje osmisli življenje in nam prinese najlepše trenutke. Le "stopiti je potrebno iz škatle".

IZBIRAMO LAHKO MED TISTIM, KAR JE PRAV ALI KAR JE FAJN

Ko sprejemamo odločitve v življenju, stopimo v križišče z dvema oznakama: ali se bomo odločili tako kot je prav ter sprejeli odgovornost, ali pa bomo naredili, kar nam je fajn, torej da se bomo imeli brezskrbno.

Izkušnje nam kažejo, da življenje ni vedno rožnato, saj imamo vzpone in padce, dobre in slabe dneve, nasmehe ali čemerne obraze, dobre ali slabe rezultate. Poklicno in družinsko življenje prinaša torej dvoje. Vendar sledi, da je prav, da si ljudje ustvarimo družino, če ne bi izumrli. Je enako prav, da delamo, saj zaslužimo denar, in si z njim kupimo hrano, obleke, stanovanje, potovanje ter s tem poskrbimo za preživetje.

Lahko pa se imamo fajn, ostanemo npr. samski, ter uživamo iz dneva v nov dan, se predajamo čemur koli želimo. Ne hodimo v službo in čakamo, da nam bo nekdo drug dal denar za jesti in piti. Vendar se vprašajmo, kaj bomo ustvarili v takem primeru. Na koncu vsaka odločitev ostane v rokah vsakega posameznika.

Razmislek: Prav je, da gremo v službo tudi v dežju, vendar je včasih tudi fajn skočiti v kakšno lužo.

IZČRPANOSTI SLEDI IZGORELOST

Zaradi vse večjih pričakovanj drugih in samih sebe, da bomo popolni, smo na zelo dobri poti do izčrpanosti. Vse večja neodvisnost nam daje moč, da mislimo, da lahko naredimo vse sami ter da ne potrebujemo pomoči. Vendar temu ni tako. Ko potegnemo črto, vidimo da nismo računalniki ter da smo ranljivi.

Ko zaznamo neravnovesje, pričnimo opazovati sebe in se poglejmo, ali smo utrujeni ali imamo dovolj energije. Mogoče postanemo sarkastični in cinični do ostalih ljudi. Vprašajmo se, če ne bomo naredili do konca projekta, ali če nas ne bo na pikniku, ali če ne bomo vestno pospravili kuhinje, bo kaj drugače? Bo to pustilo ogromne posledice ali bo vse skupaj počakalo na primernejši čas.

Največkrat so vse stvari odložljive, predvsem takrat ko začnemo skrbeti zase. Rešitev je, ko rečimo ne, ko vidimo, da ne moremo in se ne obtožujemo.

Razmislek: Nenehno je potrebno usklajevanje dolžnosti in zasebnega časa. Dajmo obojemu priložnost, vendar ohranimo sebe v ravnovesju.

POSLUŠAJMO SVOJ NOTRANJI GLAS

Vsak človek je svoj individuum, ki razmišlja in čustvuje. Skozi linearni čas spoznavamo, da na koncu ostanemo vedno sami. Velikokrat v bližini nimamo nikogar, ki bi nam pomagal, s tem pa se naučimo živeti sami s seboj.

V nas je naravno "vgrajen" instinkt oz. občutek, ki ga imenujemo notranji glas. Pojavi se kot močan vzvod ali preblisk. To je naš najboljši svetovalec, ki nam pomaga sprejemati odločitve v življenju. Predvsem nam pomaga, ko smo v dvomu in se ne moremo odločiti ne za eno ali drugo varianto.

S časoma se tudi naučimo ločiti med notranjim glasom in našim samokritičnim govorom, ki je večinoma negativen. Zanimivo je, da se otroci samodejno odzovejo na svoj notranji glas, medtem ko odrasli razmišljamo in analiziramo, ali je pravilen.

Razmislek: Poslušajmo svoj notranji glas, ki nam govori, kaj je dobro za nas. Je kot biser, svetlikajoč se v školjki.

NAŠE SANJE SO PROIZVOD NEZAVEDNEGA UMA

Skozi dan se nam nenehno dogajajo stvari. Zvečer, ko se misli umirijo, in se potopimo v miren spanec, velikokrat sanjamo. Sanjamo lahko lepe ali slabe sanje, lahko imamo nočne more in se prebudimo prepoteni. Naš um v sproščenem spanju prične razvrščati znane probleme, dogajanja, osebe, slike dneva.

Stanje spanja opisujejo kot nepopačeno polje delovanja, saj sanje v tistem trenutku niso pod zunanjimi vplivi. Nad sanjami nimamo nobenega nadzora in smo neubogljeni.

Če pogosto in invezivno sanjamo, si sanje pričnimo zapisovati. Poleg postelje imejmo vedno zvezek in pisalo. Mogoče se nam bodo že pri pisanju porodili uvidi ali rešitve, mogoče bomo dobili širšo sliko našega razmišljanja ali pa bomo ugotovili, da nam napeti filmi škodijo.

Razmislek: Sanje so pomenljiva izkušnja, nad katero nimamo vpliva. Če pa jim sledimo, nam lahko prinesejo nova sporočila.

ZMANJŠAJMO HITROST

Sedanji in prihajajoči čas zahteva hitro odzivnost in nenehno akcijo. Če pretiravamo in si ne privoščimo sprostitve, velikokrat sledi stres, tesnoba, izgorelost, katere procent se nenehno veča, telo nas prične opozarjati, da ga ne poslušamo. Misli so preobremenjene, čustva smo potlačili, zanimajo nas le rezultati in uspeh.

Ljudem, ki jih imamo radi, namenjamo le malo pozornosti, sebe pričenjamo zanemarjati in si ne privoščimo redne telovadbe in ustvarjalne konjičke kot je vezenje in risanje potisnemo na stran.

Da se izognemo posledicam, ki so negativne, poskusimo z enostavno odločitvijo: "Vedno poskrbim zase". Ko bomo imeli umirjene misli, bomo presenečeno ugotovili, da lahko svoje delo opravljamo tudi v bolj sproščenem in počasnejšem ritmu. Mogoče nam bo zaradi tega uspelo opraviti še 2x več dela kot ponavadi. Spijmo kozarec piva ali dva ob dobri družbi ter se malo sprostimo, nato pa sladko zaspimo.

Razmislek: Uživati v tem kar počnemo, je veliko pomembneje, kot pa norenje, saj smo le tako lahko povezani s seboj. Če se spomnimo anekdot o tekmovanju med zajčkom in želvo, oba vedno istočasno prideta na cilj, le kako to?

ALI ČUTITE RAZLIKO MED NOVO IN STARO ENERGIJO?

Novi časi pritiskajo z nenehnimi spremembami na vseh področjih, predvsem imamo v mislih osebno polje človeka. Ko ne gre več naprej po starem sistemu in vzorcu ter naletimo na težave, se odločimo za novo delovanje. Najdemo novo rešitev, novo razmišljanje, nove argumente, nove besede, nove metode, nov projekt, novo službo, novega partnerja, nov avto, nov šport. Vse to je nova energjja, ki nam daje drugačen pogled na svet, nam razširja obzorja ter nam daje veliko svobode.

Ker nove enegije še nismo vajeni, se velikokrat zalotimo delovati v stari energiji, torej po starih vzorcih, rešujemo probleme z starimi mislimi. In ko se poglobite vase, opazite, da je delovanje z staro energijo vedno težje in bolj zoprno. Sami sebi gremo na živce, sam nismo avtentični in ne naredimo, tako kot čutimo v sebi.

Sprejemanje nove energije ni enostavno, zato je dobro biti pripravljen na nerazumevanje sebe in okolice. Tukaj se ustavimo, poglejmo okoli sebe in ko vidimo na koncu, da imamo vse, si recimo: "Vse bo vredu. Sprejemam stanje, tako kot je."

Razmislek: Nova energija je svobodna, je popolno nepopolna kot narava - ko enkrat bliska in grmi ter lije kot iz škafa, v naslednjem momentu je na nebu jasnina, takoj za tem potres, ko pa pride noč, se vse umiri.

OSEBNA ČUSTVA NA DELOVNEM MESTU

V službi je nenehno prisotno timsko delo, ki zahteva tudi razumevanje nasprotnega spola. Torej, če smo moški, je za dobre odnose dobro, da razumemo ženske lastnosti, če smo ženska, pa je dobro, da razumemo moške značilnosti.

Ena izmed pogostih težav moških je, da se na čustva večina moških odzove obrambno. Pri tem bo pričel soditi druge.To pomeni, da smo posegli v  osebni del moškega.  Moški namreč želi svoja čustva zadržati zase. Namesto, da ga v takem momentu nadlegujemo z vprašanji, se moškemu nameni spodbudno pripombo, kot je: "Menim, da boš to opravil zelo dobro." Taka fraza moškemu pokaže, da je vreden zaupanja.

Pri ženski je čustveni odziv nasproten. Ženska zaupa drugemu svoje težave, išče pogovor ter si tem nudi podporo. Ko ženska razlaga svoje probleme, si želi, da ji nasprotna stran prisluhne ter jo podre in bodri z stavkom: "Vse se bo uredilo". Tako dobi občutek varnosti.

Razmislek: Moško in žensko bitje se različno odzivata na svoja čustva. Oba spola se lahko naučita, kako jih obladovati ter jih v ključnih trenutkih pokazati, kakšna so.

SPOZNAJMO SVOJO MOČ IN ZAUPAJMO VASE

Izkazovanje na delovnem mestu, pri šolskih ali študijskih obveznostih, pri družinskih opravilih ali športnih aktivnostih nam nenehno predstavlja izziv. Naloge, ki smo si jih zadali, si želimo dobro ali najboljše opraviti. Vendar ko se pri samem izvajanju soočimo z seboj, lahko začutimo nezaupanje vase, občutek nezmožnosti, samozavest usahne in notranja moč izgine. Začutimo šibkost in strah, kaj pa se bo zgodilo, če nam ne bo šlo oz. ne bomo znali.

Eden izmed najboljših načinov je, kako vzpostaviti svojo moč, da se spomnimo kateregakoli dogodka, kjer smo občutili zmagoslaven občutek radosti in uspešnosti. Lahko je to novica od bodočega novega projekta, kjer ste povabljeni k sodelovanju, uspešen zagovor diplome, izvedena nova otroška soba, ki je nastala na podlagi vaših idej, realizirano avanturistično potovanje kamor vas je bilo strah oditi, vrnili pa ste se zdavi in spočiti, odličen rezultat na maratonu ali uspešno opravljen tečaj potapljanja.

Podoživite spomine in občutke moči ter zaupanja vase, ko ste dosegli cilj in uspešno opravili zadano nalogo. Ta občutek nato širite in se ga zavedajte tekom novih izzivov. Ko boste naslednjič podvomili vase, ponovite vajo in recite YES!

Razmislek: Širimo občutek zaupanja, ki nam bo povečal vero vase, kot so to že počeli pred davnimi leti.

NAŠA VIBRACIJA PRIVLAČI DOBRO ALI SLABO

Vsak človek ima svoje energetsko polje, ki oddaja vibracijo. Če se posameznik počuti dobro, je energija pozitivno naravnana, če se počuti slabo, je situacija obratna.

Poglejmo vase in preverimo, kakšne volje hodimo po svetu, ali je v nas pozitivna energija - radost, sreča, ljubezen, sočutje, milina, prijaznost ali je to negativna energija -  zagrnjenost, depresija, sitnoba, strah, jeza, zaprtost, melanholičnost.

Lep primer, kako vibracija privlači enako je,  da smo doma, si pripravljamo večerjo in pride domov partner, ki je slabe volje. Mogoče smo tudi mi malo utrujeni od celotnega dneva, in ker je energija obeh zelo nizka, lahko hitro pride do prepira. Če pa je naša energija visoka in smo dobre volje, pa nas v tistem trenutku, ko bo partner prišel domov z nizko energijo, ne bo doma oz. ne bomo v njegovi bližini.  

Če opazimo, da se v naši okolici dogaja nekaj, kar nam ni všeč, dvignimo raven energije. Pojdimo v naravo, da se osvežimo, globoko dihajmo, poglejmo si kakšno dobro komedijo, vzemimo si čas za prijatelja in se odpravimo v mesto na sladoled, zapeljimo se do morja in se sprostimo na zdravilnem morskem zraku.

Razmislek: V sebi nosimo energijo, za katero moramo nenehno skrbeti in za katero smo odgovorni.

KO DENAR DOLOČA VREDNOST ČLOVEKA

Ko imamo denar, si lahko kupimo z njim različne stvari. Porabimo ga za hrano, oblačila, prevoz, stanovanje, kakšen užitek. Tisti, ki imajo več denarja, si najverjetneje privoščijo več in posledično tudi boljše stvari, kot tisti, ki imajo manj denarja. Tukaj že lahko opazimo razlikovanje. Na nezavedni ravni se prične medsebojna primerjava in posledično zavist.

Medsebojna primerjava je nadvse koristna, v kolikor služi za napredek in razvoj človeka, v obratnem primeru pa lahko škoduje. Ko se primerjavo med seboj, ovrednotimo človeka in si oblikujemo podobo, kot npr. če imaš novejši avto dobre znamke, si več vreden in sposobnejši, kot če imaš star avto slabše znamke.

Če postanemo nejevoljni do sebe in se obsojamo, da nismo dovolj sposobni imeti boljši avto kot ga ima prijatelj, začnemo razvijati slabo in odbijajočo energijo. Ujamemo se v mreži, ko nam denar in materialne stvari pričnejo nadomeščati naše notranje potrebe po ljubezni in radosti.

Ko se pri upravljanju z denarjem zapletemo, je zelo dobro pogledati v našo preteklost, saj lahko prenašamo vzorec, ki so ga imeli naši starši. Spomnimo se, kaj so nam starši rekli, ko smo rabili denar, ali so jambrali, ali so dali denar brez problema, ali ga sploh nismo dobili, ali pa smo mogli denar prikrito vzeti iz mamičine denarnice. Vprašajmo se, kako smo se ob vsem tem počutili, ali smo čutili občutke strahu, jeze. Lahko da smo zaradi tega razvili zmeden odnos do denarja - preveč šparamo, si nič ne privoščimo, preveč zapravljamo, smo nenehno v limitu.Vse to nam lahko pomaga videti širšo sliko, zakaj in kako ravnamo z denarjem.

Prikupna vaja, ki nam pomaga zboljšati odnos do denarja, je da si zamislimo ljubeznivo osebo, ob kateri se počutimo sproščeno in z njo razvijemo poseben odnos, ki nam predstavlja odnos do denarja. Ta odnos pooseblja denar, in vedno, ko imamo skrbi z financami, to osebo vprašajmo za nasvet.

Razmislek: Ko pustimo, da denar določi vrednost ljudi, zgubimo stik z ljubeznijo. Človek z povprečnim imetjem denarja, ki ima veselo dušo je srečnejši kot bogataš z prazno dušo.

MISLIMO, DA IMAMO PRAV, PA NI TAKO

Naš ego je star toliko, kot smo stari mi, torej če imamo 30 let, je ego star 30 let. Oblikovati se je pričel v stajici, ko smo bili dojenčki. Ko smo bili lačni, smo se drli na ves glas, da nas je mami nahranila, ko smo se želeli crkljati, smo spuščali glasove, da so nas starši prijeli v roke in nam dali ljubezen.Torej smo, od prve minute odkar smo na svetu, bitje, ki nekaj potrebuje, da se lahko razvija.

Ko ne delujemo iz ljubezni, delujemo iz ega. Delovanje  ega je rahlo prevzeto, lahko agresivno, napadalno, verbalno sitno in prav nič srčno. Mislimo, da imamo vse prav in da nas morajo vsi poslušati in ravnati, kot pravimo mi.

Lahko pa se zgodi, da moški zaradi svoje narave delujejo na drugačen način kot ženske. Ko ženske prosijo moškega za uslugo, in slišijo godrnjanje in jambranje, jih to takoj spravi v slabo voljo - za ženske to pomeni namreč zavrnitev. Vendar ni tako. Jambranje moškega pomeni le način njegovega izražanja, saj razmišlja o stvari, ki se od njega zahteva. In ne pomeni, da jim je vseeno.

Kontra primer je, ko moški posluša jambranje ženske, misli, da ne bo prenesla situacije, ki se ji dogaja, kar seveda ne drži. Ko ženska jambra, pomeni, da na tak način sprošča svojo napetost in jo rada podeli z drugim, saj tega ne more držati v sebi.

Razmislek: Med ljudmi obstaja veliko razlik, lahko so zaradi spola, starosti, narodnosti, poklica, izobrazbe, denarnega stanja, energije. Vsak človek živi svojo resnico, ki je pravilna, torej je za boljše razumevanje le potrebno pogledati z njegovimi očmi. Kot že pravijo mnogi stavki: "Ni samo črno ali belo, vmes imamo še celo paleto sivih odtenkov."

ZASTAVLJEN CILJ SE LAHKO URESNIČI V DRUGAČNI OBLIKI IN RAVNO TAKO ZADANEMO GOL

V ekonomskih vedah raziskovalci pravijo, da človeka vodi koristoljubnost. Posameznik teži k izboljšanju svojih okoliščin. Nenehno si postavlja cilje, sanja o prihodnosti, ustvarja želje, vizije in pričakovanja, ki mu bodo prinesla ugodje.

Ko si zastavimo cilj, razmislimo o njegovem začetku in koncu, pomagamo si z vizualno tablo, kamor napišemo in narišemo ter nalepimo slike, ki nam predstavljajo zastavljen cilj. Lahko si naredimo seznam dobrih in slabih lastnosti cilja, lahko se pogovorimo z partnerjem ali prijateljem o mnenju.

Ker pa v življenju nikoli ne vemo izida, se zastavljen cilj lahko realizira v drugačni obliki. Ta varianta nas velikokrat preseneti, saj pričakujemo drugače. Stremimo k cilju, kako bomo imeli partnerja, ki nam bo nenehno izkazoval ljubezen in bo naše partnerstvo idilično, vendar sprevidimo, da v realnem življenju prihaja tudi do prepira, pogajanja in napak ter da partner ni popoln. Oziramo se delovnim mestom v točno določenem podjetju, vendar nato dobimo službo v drugi firmi. Zamislimo si, da se bomo dobili z prijateljem na kosilu, vendar na koncu preživimo popoldne na kolesu z drugo družbo.

Stvari se niso odvijale, kot smo si mi želeli, vendar to še ne pomeni, da je za nas slabo. Lahko je ravno obratno - dobro. Ker če bi imeli partnerja naših sanj, nas ne bi osrečil. Če bi dobili službo v zamišljenem podjetju, se tam ne bi počutili dobro. In če bi se dobili s zmenjenim prijateljem na kosilu, bi lahko imeli pokvarjen dan.

Če sprejemamo drugačne možnosti, ki nam jih ponuja življenje, lahko uživamo. Če ne, smo le napeti in v nenehnem pričakovanju, ali se bo tisto, kar smo si zastavili, izpolnilo in smo odvisni od pričakovanj.

Razmislek: Če se zastavljeni cilji drugače izidejo, sprejemajmo možnost, da je to lahko dobro za nas in da kljub temu zadanemo gol.

NE ZAZNAMUJEJO ME ŽIVLJENJSKE OKOLIŠČINE, TEMVEČ NAŠ ODZIV NANJE

V posameznih obdobjih nam pridejo naproti različne situacije, pri katerih nekaj začutimo. Situacije so lahke lepe, lahko so slabe, za nekatere pa še ne vemo, kako se bodo razvila.

Čaka nas npr. nova služba, za katero še ne vemo 100 %, kaj nam bo prinesla v prihodnosti ali pa so v partnerskem odnosu nastale spremembe, za katere ne vemo, kako se bodo obnesle ali pa se bliža poletje ter si želimo na morje ali potovanje, pa ne vemo kako bo. Vse to so lahko življenjske okoliščine, ki so v nas že sprožile različne občutke in posledično razmišljanje.

Vsak človek različno dojema odziv na dogodek, to pomeni, da bo nekdo ob pogledu na cvetoč zelen travnik, polhn rumenih rož in makovih cvetov in jasnim modrim nebom vzhičen, bo obstal, ga občudoval, slikal in bo nasmejan, nekdo pa bo ostal ravnodušen, ga ne bo niti videl, kaj šele začutil.

Valovanje občutja se lahko spremeni, če spremenimo svoj pogled. Ko pri nekem dogodku začutimo negativna čustva, jih opazujmo ter pomislimo, ali so mogoče povezana z kakšno preteklo izkušnjo. Če nas še naprej prevzemajo, se zavedajmo, da nam bo to prineslo neko novo izkušnjo, nova poznanstva, nove poglede in spoštovanje. Ali pa nas bo naučilo, česa ne smemo več narediti, saj to ni za nas.

Razmislek: Na življenjske izkušnje se vsak človek odziva drugače. To nas uči, da je ista situacija za nekoga lahko dobra, za nekoga drugega pa slaba. Vse je odvisno le od nas in ne od zunanjih dejavnikov.

NAKLJUČJA SE NAM NENEHNO POJAVLJAJO

Carl Jung, eden najbolj znanih strokovnjakov na svetu, je že podrobno raziskoval naključja, ki se nam dogajajo v našem življenju.

Velikokrat se nam zgodi, da razmišljamo o osebi ravno tisti trenutek, ko pozvoni telefon in na drugi strani je ta ista oseba. Ko iščem recept za peko "domačega prijatelja!, vzamemo iz knjižne police kuharico in jo odpremo točno na strani, kjer je recept te sladice. Ali ko zaključimo kakšen opravek, nas točno naslednji trenutek potrebuje nekdo od naših bližnjih. Vse to so neverjetna naključna ali sinhronost.

Nevidno resničnost si lahko predstavljamo tudi kot zakon privlačnosti ali moč naše notranje energije. Ko si zadamo cilj, npr. da si bomo poiskali novo službo, se nam naključno pričnejo pojavljati potrebne osebe, knjige, dogodki za realizacijo naše želje.

Naključja se dogajajo vsakomur, predvsem pa dobijo pomen, ko jih zavestno spremljamo. Že primer naključja, kako velikokrat je pes podoben lastniku, je neverjetna.

Razmislek:  Zanimivo je doživljati naključja, ko se jih zavedamo, saj nam prikažejo kako živo je življenje.

KAKŠNA JE CENA CONE UDOBJA?

Stari rek pravi, da je stara navada železna srajca. Kaj to pomeni? Ko se enkrat navadimo delati eno stvar po nekem kopitu in to ponavljamo kar naprej. Zjutraj se zbudimo ob istem času, zajtrkujemo ob istem času, v službi smo od ponedeljka do petka, iz službe se odpravimo ob istem času, delovne naloge se ponavljajo iz mesec v mesec, trening joge imamo ob istem času, isti dan v tednu, film si zvečer ogledamo ob istem času in vikend preživimo na sosednjem hribu. Vse lepo in prav, vendar ko se rutina začne ponavljati iz leta v leto, zaspimo. Možganom ni potrebno več veliko razmišljati, pojavi se sidrom jambranja in opravljanja, valjati se pričnemo v negativni energiji.Temu se reče cona udobja. Zaradi tega življenje zgubi svoj pomen, saj nas nič več ne preseneti, nič novega se ne zgodi, ustvarjalnost in inovativnost smo "uspešno" zatrli, ker smo zaprli vrata novim priložnostim.

Da gremo iz cone udobja, znan znanstvenik dr. John Cohn pravi: "Zamenjaj službo, pojdi na avanturistično potovanje brez agencije, bodi prostovoljec..". V novih situacijah smo primorani razmišljati drugače, spoznamo nove načine delovanja in dobimo širši pogled na svet. Okno v svet ni več priprto, ampak je široko odprto.

V večini primerih se pojavi strah, kaj pa če...? Obstaja veliko tehnik, kako se soočiti s strahom, vendar je potrebna volja in odločnost. Ko opazimo, da nas je strah, si najprej rečemo: "Aha, strah je del mene, vse je OK." ter nato globoko vdihnemo in izdihnemo, kar počnemo, dokler se stiska ne poleže.

Da se problemi vedno rešijo, je zagotovilo, ko pogledamo nazaj na svoje življenjske dogodke, kjer vidimo, da smo preživeli in da se je skoraj vsaka zadeva vedno rešila.

Razmislek: Zanimivo vprašanje je tudi, ko se vprašamo, kakšne dosežke smo dosegli zadnje 2 leti. Bolj ko smo odprti, več jih je, mar ne?

VIR PROBLEMA NAJDEMO V ČASU, KO SMO BILI ŠE MAJHNI

Ko razmišljamo o sebi, se zalotimo pri vprašanju: "Pa kaj hudiča se mi ta stvar nenehno ponavlja?" Če se malo globlje spustimo v problem, se znajdemo v naših otroških letih. Ko smo bili majhni, smo doživeli nek dogodek, po katerem se ravnamo od takrat naprej.

Ker so bili starši zaposleni z službo, smo bili prepuščeni sami sebi, niso si vzeli časa, da bi se z nami pogovarjali, kako nam je šlo v šoli, kakšne probleme imamo, kaj razmišljamo, kaj šele, da bi se pretirano zanimali za naše želje.

Vse to nezavedno dogajanje, je pustilo posledice v nas samih. Zaradi tega, se še vedno sprašujemo, kaj je naš prispevek v delu, kaj v partnerstvu in kaj vse smo sposobni ustvariti. Delno se stvari razvijajo skozi življenje, temelj našega pogleda pa se oblikuje, ko je človek še v "plenicah".

Ko opazimo problem v poklicnem ali zasebnem življenju, ga probajmo povezati z dogodkom iz otroštva, pa četudi je še tako nedolžno dejanje. To je v nas pustilo zaznamek bolečine, s katero še vedno hodimo po svetu. Dobili bomo uvid, ki nam bo prihranil marsikateri sivi las in posledično stres.

Razmislek: Še tako nesmiselno dejanje, ki se nam je zgodilo v mlajših letih, lahko pomenljivo nakazuje na zdajšnjo težavo. Z drugimi besedami - tudi pri načetemu kolačku se vedno vprašamo, kdo je to naredil.

ZUNANJA ALI NOTRANJA IZPOPOLNJENOST

Vsi bi nekaj radi bili, ne glede ali se to navezuje na poklic, izobrazbo, dosežke, osebnost, ljubezen. S tem se v nadaljevanju življenja povežemo in to sliko prikažemo svetu oz. ljudjem. Ko se iskreno vprašamo, ali res to smo, kar smo se naučili ali dosegli, pa se nam lahko zašibijo kolena. Obstaja možnost, da si to želimo le zato, ker pri drugih zgleda lepo in občudovano, vendar v resnici mi nismo tip  človeka, ki bi temu ustrezal.

Tu pride naproti avtentičnost ali iskrenost do sebe in drugih. Ko smo resnicoljubni in ko prisluhnemo sebi, nam naši občutki povejo, kdaj se pretvarjamo in kdaj ne. Velikokrat hlepenimo, da bi bili pomembni in občudovani, pohvaljeni in nagrajeni. Vendar je to le pot do zunanje izpopolnjenosti, to pomeni, da drugi vidijo v nas nekaj dobrega.

Kako pa je v sebi videti nekaj dobrega? Notranja izpopolnjenost šele nastopi, ko sami sebi namenimo pohvalo in ljubezen, ki ni odvisna od ničesar, le od nas. Ni nam več potrebno čakati na druge, ter se grebsti za cilje in rezultate.

Razmislek: Izpopolnjenost iščemo v sebi, je neodvisna ljubezen in nam prinese notranji mir.