V pomladnem času se prične vsa narava prebujati, vzklijejo zvončki, teloh, nato zacvetijo cvetovi dreves in prične poganjati prva trava. Podobno se dogaja z posameznikom v prvih desetih letih svojega življenja. Prične se mu razvijati telo, kažejo se prvi znaki odločnosti in iskanja svoje samostojne poti v svetu. Vsa bitja v tem času rastejo in se razvijajo.
Nato narava preide v poletje in se pokaže v svoji toploti, bujnem rastju, ozračju polne energije. Človek iz pubertete preide v zrelejše obdobje, ki je na vrhuncu energije, delovnega elana, ustvarja si družino in gradi svoje prebivališče.
Ko nastopi jesenski čas, se prične obiranje sadov, ki so rasla skozi leto, barve listja se spreminjajo kot se spreminja vreme, vročina pojenja. Pri človeku se razlika opazi, ko se njegove ambicije umirijo, pričnejo se kazati rezultati predanega dela, otroci stremijo k samostojnosti, dom postane ustaljen, kažejo se znaki staranja.
Zimske radosti nastopijo, takoj ko zapade sneg. Narava se umiri in počiva. Pripravlja se na nov cikel. Tudi človek predaja znanje naprej, uči mlajše modrosti življenja, piše knjige in počiva. Razmišlja, kaj vse bi lahko še naredil ali pa je le zadovoljen z svojim življenjskim popotovanjem.
Razmislek: Naravni proces življenjskega ciklusa je naraven tako za naravo kot za človeka. Narava ga sprejema, ali ga mi tudi?
Ni komentarjev:
Objavite komentar