Naša čustva so kot vreme, sončna in sočna kot sonce, mokra in solzna kot dež, bliskovita in stresna kot nevihte, so kot mavrica, barvita, nikoli enolična. Ko čutimo ves ta spekter notranjih čutil, kaj počnemo z njimi? Jih pustimo, da so in jih občutimo ter nato spustimo, ali jih zatiramo, ter smo počutimo odrezani od sebe. Namreč, človeško bitje ob vsakem zunanjem odzivu za vibrira. Odvisno je od reakcije, ali v njemu odziv povzroči radost ali bolečino - v spominu se vklopi sistem vzorca od doma ali dobre/slabe izkušnje.
Da vsak dan ne doživljamo stresno, ter ne vzkipimo ali pa smo preveč navdušeni, se lahko naučimo delovati in čutiti nevtralno. Četudi slišimo veselo ali slabo novico, ostanimo v sebi mirni in sproščeni. Sprejmimo doživljanje kot izziv, ki nas uči biti neodvisne od zunanjega vpliva.
Razmislek: Skrbimo in krepimo čustveno bilanco.
Ni komentarjev:
Objavite komentar