Odkar je človeško bitje na svetu, se razvija umsko, tehnološko, čustveno, fizično, duševno itd. Pri razvoju uma smo dosegli najboljše strokovnjake, pri fizičnem razvoju smo dobili neprekosljive špotnike, tehnološki razvoj hiti z abnormno hitrostjo. Ko pa se dotaknemo čustvenega in duševnega področja, pa se razvoj zaustavi.
Na svetu imamo le nekaj ljudi, ki so dosegli notranji mir. Kaj pa preostalih 7 milijard? Resnica je, da si vsak človek želi, da bi bil zadovoljen s seboj, da bi bil radosten, vesel, da bi znal svoje vse strahove sprejeti brez obsodbe sebe ali drugih in da bi to srečo lahko delil z ostalimi (družino, prijatelji, sodelavci).
Vse to je tesno povezano z prepoznavanjem spoznanja, da se je z ljudmi do sedaj upravljalo, vnaprej pa se jih bo razvijalo. To se vse bolj odraža v organizacijah, kjer predvsem mlajše generacije ne potrebujejo in ne želijo nadzora in kontorolorja, ampak spodbudo, motivatorja, vzgled oz. razgledanega mentorja.
Razmislek: Notranji mir nam ne prinese najboljši mercedez, 5 vil, služkinje, milijoni evrov na računu in najlepši ter uslužen partner, ampak ljubezen in sprejetje sebe z pozitivnimi in negativnimi lastnostmi.
1 komentar:
Mogoče pa je notranji mir le mit?
Objavite komentar