Ko pogledamo živali, kljub dnevnemu boju za preživetje, niso v stresu. Ne vedo, kje bodo vedrili, ko bo deževalo, ne vedo kje se hladili, ko bo pritisnila vročina. Človeku že skoraj vsako opravilo postaja stres. Imamo vse udobje, da preživimo in živimo, pa vendar smo nenehno v stresu in se pritožujemo. Nenehno nam nekaj manjka, stvari niso dovolj dobre ali pa je prevroče. Se vprašamo kdaj, zakaj hudiča ne pogledamo na svet z svetle perspektive?
Pri tem nam lahko pomagajo tehnike, kot so opazovanje sebe - pri tem se postavimo v vlogo opazovalca, in tako pridobimo objektivno mnenje. Drugič, potrebno je spustiti zadeve iz vajeti, vsega se žal ne da kontrolirati ter zaupati, da se bo vse uredilo v naše najvišje dobro. Tretjič, na vse kar smo ustvarili, glejmo kot na višji cilj. Četrtič, lepoto opazimo v manjših stvareh (mavrica, petje ptic, zreli poletni sadeži, hladna pijača z najboljšim prijateljem)
Razmislek: Stres lahko postane antistres.
Ni komentarjev:
Objavite komentar