Vedno več govorimo o dobrih in slabih človekovih vibracijah. Če pridemo v nov prostor, se lahko tam počutimo prijetno ali pa nas nekaj moti. Ko spoznamo novega človeka, se začutimo z njim in pogovor kar steče, lahko pa nastane "osebni zid" in tišina. Nato ugotavljamo, ali lahko človeku zaupamo, kakšno je njegovo razpoloženje in njegovo razumevanje sveta. Tudi pri svojih najbližjih velikokrat intuitivno zaznamo njihovo vibracijo, saj jih že dobro poznamo.
To je funkcija prepoznavanja, kjer se na podlagi občutenja, vživimo v drugega človeka in prepoznamo njegov odnos do življenja.
Lep primer, kjer jasno lahko vidimo odziv čutenja, je lahko naš "najboljši živalski prijatelj" pes. Če začuti, da je nekoga strah, bo še bolj lajal, kot če začuti naravnano in pozitivno energijo posameznika.
Razmislek: Če svoja občutenja do človekovih vibracij zavračamo, zamujamo naravni dar razsojanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar